Vera je druga tematika Radijskega misijona 2026. Pater Andraž Arko nas je ob oporoki in življenjski zgodbi svetega Frančiška povabil, da vero presežemo kot zgolj intelektualno priznanje Boga in se opogumimo za pristen odnos z Njim, ki od nas zahteva nenehne korake iz cone udobja.
Mnogi ljudje danes dojemajo vero zgolj na osnovi kulturnih norm ali tradicije, ne pa kot globoko prepoznavanje Božje milosti. V prepričanju, da je vera zgolj dar, ki "pade" v naročje in se ohranja sam od sebe, se hitro ujamemo v past. A vera je živ proces, ki zahteva nenehno refleksijo in aktivno iskanje odnosa z Bogom. To pogosto vključuje spopad z lastnimi željami in pričakovanji. Kot opozarja p. Andraž Arko, ne moremo pri tridesetih ali petdesetih letih ostati na ravni birmanske vere. Če osebnostno rastemo, mora zoreti tudi naš duhovni odnos – sicer naša vera postane le udobna izbira, ki nas odvrne od pravega Božjega klica.
Konec iluzije o romantičnem Frančišku
Sveti Frančišek Asiški je pogosto žrtev romantiziranih, sodobnih interpretacij, ki ga slikajo kot nekakšnega predhodnika sodobnih ekologov in zgolj ljubitelja živali. Zgodovinska in duhovna resnica je bistveno bolj radikalna in izhaja iz njegovega razumevanja evangeljskega življenja.
Njegov temeljni prelom se ni zgodil zaradi občudovanja narave, temveč skozi notranje izpraznjenje (kenozo) pred Križanim in skozi služenje najbolj odrinjenim. Frančiškova izkušnja odlaganja posvetnih vrednot in materialnih dobrin je simbol za osebno prenovo. Izbral je življenje v uboštvu, ker je bila to edina pot, ki ga je odprla za Božjo voljo in zedinjenje z Bogom.
Postaneš nekdo tisti trenutek, ko se izprazniš sebe, svojega egoizma, sebičnosti in se zaveš, da si že nekdo. Da si ljubljen v Božjih očeh.
Evharistija kot temelj vsakdanjih odnosov
Pogosta napaka v našem duhovnem življenju je moralistična drža, kjer se ob prihodu v cerkev osredotočimo izključno na to, kaj smo naredili narobe. Za Frančiška je bila središče vere evharistija, p. Andraž pa jasno svetuje, naj je nikar ne dojemamo kot nekakšne nagrade za pridno življenje. Evharistija je Božji dar, ki nas povezuje s Kristusom in našim občestvom.
Ta zakrament dobiva svoj pravi smisel šele takrat, ko naši vsakdanji odnosi z družinskimi člani in bližnjimi postanejo izraz naše zavezanosti k služenju drugim.
Evharistija ni nagrada za pridno življenje. Prejemamo jo zato, da bi moje telo, ki je zaužilo tisto Telo, postalo v naslednjem tednu dar za druge. Za moje sobrate, ženo, moža, otroke, sodelavce ... Ko čistim stranišča, ko operiram kot kirurg ali ko ponoči bedim ob dojenčku.
Postni čas in iskanje Božje prisotnosti nista namenjena asketski olimpijadi, kjer naštevamo, čemu vse smo se odrekli. V sodobnem svetu posvetni ideali in udobje prepogosto zasenčijo pravo duhovno pot. Gre za premik fokusa – stran od posvetne ničevosti nazaj h Gospodu. Biti v odnosu pomeni delati, in kdor dela, se slej ko prej tudi umaže. Kdor zgolj leži na kavču v svoji coni udobja, bo morda ostal čist, a ne bo duhovno živel.
Če delaš in živiš in se trudiš, se zavedaš: Gospod, tukaj sem ga pa polomil, ampak mi pomagaj, da te bom imel še bolj rad in da boš ti središče mojega življenja.
Kako v resnici prepoznati Božji klic v svojem vsakdanu in si upati stopiti na to zahtevno pot? Ne ostanite le pri prebranem. Vzemite si čas, stopite iz vsakdanjega hrupa in prisluhnite celotnemu pogovoru, ki ponuja še veliko več konkretnih in ostrih duhovnih usmeritev.
Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik.
V Zavodu sv. Stanislava so s praznično sveto mašo in slovesno akademijo obeležili god svojega zavetnika, svetega Stanislava Kostke. Poseben poudarek letošnjega praznovanja je bil na celostnem ...
Papež je včerajšnji zadnji dan obiska v Argentini pred baziliko v Lujanu daroval sveto mašo, pri kateri se je zbralo več kot 2 milijona ljudi. Spomnil je, da je bil 8. maj, dan začetka njegovega ...
V Svetovalnici s podnaslovom Kuhajmo s sestro Nikolino smo govorili o tradicionalnih martinovih jedeh, pripravi mlincev in rdečega zelja, pa tudi o pečeni raci, gosjih bedrih, sladicah s skuto in ...
»Mi smo se vedno na ta dan zahvalili za letino in tudi večerjo imamo za Martinovo vedno v družinskem krogu,« je o praznovanju današnjega praznika v sobotni oddaji Naš gost spregovorila mama ...
Smo v času potrošniške histerije, tako imenovanega črnega petka. Ta pa ni nastal kot praznik kupcev, temveč kot ena najuspešnejših marketinških idej sodobnega kapitalizma, ki je iz ZDA prek spleta ...
