Leto dni papeža Leona XIV.: papež kot znamenje edinosti, miru in upanja

29. 04. 2026, 17:50 Tanja Dominko

V oddaji Pogovor o sta sodelavka Radia Ognjišče Marjana Debevec in župnik v Poljanah nad Škofjo Loko, teolog dr. Jože Plut, razmišljala o papeški službi, vlogi svetega očeta v sodobnem svetu ter prvem letu pontifikata papeža Leona XIV. Leto dni je namreč minilo od smrti papeža Frančiška, prihodnji teden pa bo minilo leto dni od izvolitve njegovega naslednika.

Papež kot simbol edinosti vesoljne Cerkve

Dr. Jože Plut je poudaril, da je Katoliška Cerkev po svojem bistvu vesoljna, široka in raznolika. Njena lepota je prav v tem, da evangelij živi v različnih kulturah, narodih in jezikih, papež pa vse to povezuje v eno občestvo. »Papež je ta simbol edinosti, ta človeški simbol edinosti, ki povezuje vse obrede in vse narode, znotraj katerih se je Katoliška Cerkev inkulturirala,« je dejal Plut. Ob tem je spomnil, da katolištvo posebej hitro raste v Afriki, kjer živi že skoraj 300 milijonov katoličanov. Po njegovih besedah je zato pomenljivo, da je papež Leon XIV. eno svojih prvih velikih potovanj namenil prav afriški celini, s čimer je pokazal spoštovanje do mlade in rastoče Cerkve. »Katoliška Cerkev je široka mama, ki ima veliko otrok, in ima vse silno rada. Vsi so znotraj nje dobrodošli,« je poudaril.

Evangelij mora razsvetliti vsako kulturo

Marjana Debevec je ob tem izpostavila pomen inkulturacije. Evangelij se po njenih besedah ne sme vsiljevati kot tuja kulturna oblika, ampak mora razsvetliti kulturo, v katero prihaja. »Evangelij mora biti tista luč, ki razsvetli določeno kulturo, ne pa da vsiljuje neke priveske druge kulture,« je dejala. Po njenem mnenju je v današnjem razdrobljenem svetu vloga papeža kot počela edinosti še zahtevnejša kot nekoč. Globalizacija in družbena omrežja ustvarjajo občutek povezanosti, hkrati pa ljudi pogosto še bolj delijo. »Papež ima danes res težko nalogo. Verjamem pa, da ima tudi milost za to, ker če je bil izvoljen, dobi tudi posebno milost,« je dodala in povabila k molitvi za svetega očeta.

Papeževa potovanja kot sporočilo bližine

Sogovornika sta se dotaknila tudi papeževih potovanj v Turčijo, Monako in Afriko. Po Plutovih besedah je šlo za močna znamenja: v Turčiji je papež ob obletnici nicejske veroizpovedi poudaril temelje edinosti med kristjani, v Monaku je nagovoril bogato družbo, v Afriki pa Cerkev, ki živi v pogosto težkih razmerah, a z veliko živostjo. »Kamorkoli papež pride, kliče k pravičnosti. Bodimo najprej pravični, bodimo najprej ljudje,« je dejal Plut. Posebej je izpostavil, da papež nagovarja vse ljudi – bogate in revne, vplivne in odrinjene. Njegovo poslanstvo je, da kaže Kristusa kot pot resnice, ljubezni in življenja.

Leon XIV. prinaša mirno in premišljeno besedo

Marjana Debevec, ki že vrsto let spremlja papeževa potovanja in nagovore, je pri papežu Leonu XIV. izpostavila njegovo premišljenost in blagost. V primerjavi s papežem Frančiškom, ki je bil bolj spontan in impulziven, se ji zdi novi papež bolj zadržan in natančen v izražanju. »Leon XIV. je bolj previden v izbiri besed. Premisli, preden kaj pove,« je dejala. Ob tem pa je poudarila, da ljudi nagovarja njegova pristnost in mirnost. »Njegov nasmeh dejansko razoroži ljudi. Ko se pojavi, prinese neko blagost, nek mir, ki ga danes tako zelo potrebujemo,« je povedala Debevec.
Posebej jo nagovarja tudi njegov odnos do mladih. Po njenem mnenju zna govoriti kratko, jasno in z močnim sporočilom, tudi ko odpira zahtevna vprašanja, kot so izguba smisla, odsotnost očeta, odgovornost, odnosi in iskanje Boga.

Vsak papež pusti svojo sled

Dr. Plut je poudaril, da vsak papež prinese v svojo službo lastno osebnost, zgodovino in duhovnost. Papež Frančišek je bil zaznamovan z južnoameriško izkušnjo, papež Leon XIV. pa z avguštinsko duhovnostjo, ameriškimi koreninami ter akademsko in pravniško držo. »Vsak papež je pravi papež znotraj svojega časa. Ni boljšega in slabšega. Vsak mora pustiti svojo sled prav zaradi svoje enkratnosti,« je dejal.
Papeško službo je označil kot milost in breme hkrati. Papež po izvolitvi ne pripada več sebi, ampak Bogu in Cerkvi. »To pomeni konec osebnega življenja, konec prostih ur. Dobesedno se daš Bogu na razpolago,« je poudaril Plut.

Izvolitev papeža kot trenutek Božjega delovanja

Marjana Debevec se je spomnila trenutkov ob izvolitvi papeža Frančiška in Leona XIV. Obakrat je bila izvolitev za mnoge presenečenje, tudi za novinarje, ki običajno pripravljajo življenjepise najverjetnejših kandidatov. »Ob izvolitvi začutiš, da gre za svete trenutke, za Božje trenutke. To ni človeško delo,« je dejala.
Ob tem je navedla misel pokojnega teologa dr. Rafka Valenčiča, da se pri papežu ne smemo najprej spraševati, ali nam je všeč, ampak kaj nam Bog po njem govori.

Papež kot pastir, ne politik

Sogovornika sta se dotaknila tudi papeževega odnosa do vojne in miru. Plut je poudaril, da papež ne more govoriti drugače kot v duhu evangelija. »O čem bo papež govoril, če ne o tem, kar piše v evangeliju? To je naša ustava,« je dejal.
Po njegovih besedah papež nikoli ne more podpreti vojne, saj je vojna vedno poraz človeške sposobnosti za dialog. »Če papež ne bo rekel, da je mir glavna stvar, kdo bo to rekel? Vojna je poraz človeških sposobnosti, da bi naredili kaj drugega,« je poudaril Plut. Marjana Debevec je ob tem dejala, da je papež danes ena redkih moralnih avtoritet v svetu. Njegov prvi pozdrav po izvolitvi – »Mir z vami« – je po njenem mnenju nagovoril ne le svetovne konflikte, temveč tudi nemir v posameznikih, družinah in družbi. Po njenem mnenju papež ne nastopa kot politik, ampak kot Kristusov namestnik, ki prinaša evangeljsko sporočilo. »On je pastir. On je tukaj moralna avtoriteta, tisti, ki prinaša Jezusovo sporočilo, in ne politiko,« je poudarila.

Migracije: sprejeti, vključiti in pomagati državam izvora

Ena od tem, pri katerih sta bila papež Frančišek in papež Leon XIV. pogosto deležna kritik, so migracije. Marjana Debevec je opozorila, da je bilo stališče papeža Frančiška v javnosti pogosto poenostavljeno ali napačno predstavljeno. »Papež Frančišek ni govoril samo: sprejeti. Govoril je tudi: vključiti, usposobiti in omogočiti, da ljudje sodelujejo v družbi,« je pojasnila. Podobno držo po njenih besedah nadaljuje tudi papež Leon XIV. Države imajo pravico urejati meje in varovati svoje državljane, hkrati pa je treba pomagati ljudem in državam, iz katerih migranti prihajajo. »Papež je jasno vprašal: zakaj zahodni svet ne pomaga afriškim državam, da ljudem ne bi bilo treba bežati?« je dejala.

Napetosti v Cerkvi kažejo, da je Cerkev živa

V oddaji smo odprli tudi vprašanje notranjih napetosti v Cerkvi – od razprav o tradicionalni liturgiji do vprašanj blagoslovov, celibata in spolne morale. Plut meni, da napetosti same po sebi niso nujno slabe. »To kaže, da je Cerkev živa in da ne skriva izzivov, ki se dogajajo,« je dejal. Ob tem je poudaril, da papež Leon XIV. ne zapira vrat, ampak išče dialog in edinost. To velja tako za vernike, ki so navezani na tradicionalno latinsko liturgijo, kot za druge skupine znotraj Cerkve. »Papež ponuja roko in pravi: iskali bomo rešitev. Spet gre za poziv k edinosti,« je poudaril.
Marjana Debevec je opozorila, da posvetni mediji papeževe besede pogosto skrčijo na en stavek ali celo na del stavka, s čimer spremenijo pomen njegovega sporočila. To se je dogajalo pri papežu Frančišku glede istospolnih oseb, migracij in drugih občutljivih tem. »Naša vloga je, da prinašamo papežev glas – to, kar on želi sporočiti, ne tega, kar mi mislimo, da želi sporočiti,« je dejala.
Ob tem je opozorila tudi na vpliv družbenih omrežij, ki pogosto poglabljajo razdeljenost. »Družbena omrežja poudarjajo tisto, v kar si že prepričan, in na koncu misliš, da imaš samo ti prav,« je dodala. Kot ključno držo za kristjana je izpostavila ponižnost. »Ponižnost je pokazatelj, ali je nekdo res Kristusov učenec ali ne,« je poudarila.

Kaj pomeni papeževa nezmotljivost?

Dr. Plut je pojasnil, da je papeževa nezmotljivost pogosto napačno razumljena. Ne pomeni, da se papež ne more zmotiti v vsakdanjih izjavah ali presojah, ampak gre za zelo natančen pojem, povezan z naukom vere. »Papež je nezmotljiv samo, kadar v občestvu z drugimi škofi razlaga nauk vere,« je pojasnil. Gre torej za področje dogmatike, in še to v povezanosti s Cerkvijo kot celoto, ne pa za vsako papeževo izjavo ali osebno mnenje.

Slovenski škofje pri papežu: evangelizacija, sinodalnost in sodelovanje

V zaključku so se sogovorniki dotaknili tudi obiska slovenskih škofov ad limina apostolorum v Vatikanu. Papež je po besedah sogovornikov slovenske škofe spodbudil k evangelizaciji, sinodalnosti ter večji povezanosti med škofi, duhovniki in laiki.
Plut je poudaril, da je vključevanje laikov nujno in da v Cerkvi še vedno prevečkrat prevladuje miselnost, da je vse pastoralno delo predvsem stvar duhovnikov. »V Cerkvi je ogromno priložnosti, kjer mislimo, da gre za duhovniško delo, pa ni nujno povezano z milostjo svetega reda,« je dejal.

Ničelna toleranca do zlorab

Ob koncu pogovora smo spregovorili tudi o težkih vprašanjih, med drugim o primeru Marka Ivana Rupnika. Plut je poudaril, da mora Cerkev zgodbam priti do konca, žrtvam zagotoviti zadoščenje, krivce pa ustrezno sankcionirati. »Za take stvari ne sme biti pometanja pod preprogo. Ne v Cerkvi in tudi ne v družbi,« je dejal. Marjana Debevec je dodala, da ne gre le za spolne, ampak tudi za čustvene in duhovne zlorabe, ki so lahko prav tako uničujoče. »Duhovne zlorabe se mi zdijo grozljiva stvar, ker na temelju vere zlorabiš človekovo vest,« je opozorila. Ob tem je izrazila upanje, da bo Cerkev še naprej hodila po poti resnice, zaščite žrtev in jasnega ukrepanja. »Vsak, ki je šibek in nemočen, mora biti zaščiten. To je prihodnost družbe,« je sklenila.