Nadškof Anton Stres | (foto: Vatican News)
Sveta maša ob godu sv. Jurija na Ljubljanskem gradu
Alen Salihović
Ob godu sv. Jurija, zavetnika Ljubljana, je 23. aprila na grajskem dvorišču Ljubljanski grad potekala tradicionalna sveta maša. Pripravila sta jo Župnija sv. Jakoba in Ljubljanski grad, daroval pa jo je upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres. Pri bogoslužju so sodelovali KD Godba ljubljanskih veteranov ter cerkveni zbori župnij Ljubljana Moste, sv. Peter in sv. Jakob. Dogodek je obudil staro mestno tradicijo romanja meščanov na grajski grič ob prazniku sv. Jurija.
Sveti Jurij kot zgled poguma in vere
V pridigi je nadškof Stres poudaril simbolni pomen prostora nad mestom, ki omogoča pogled z »višje perspektive«. Svetega Jurija je predstavil kot pogumnega pričevalca vere, ki se ni ustrašil niti nasilja niti oblasti, temveč je vztrajal v zvestobi Bogu tudi za ceno lastnega življenja.
Ob tem je spomnil na njegovo življenjsko zgodbo – od rimskega častnika, ki je užival naklonjenost cesarja, do mučenca, ki se je uprl preganjanju kristjanov in zaradi tega daroval življenje.
Boj proti »zmajem« današnjega časa
Po besedah nadškofa podoba sv. Jurija, ki premaga zmaja, ni le legenda, temveč nosi globoko sporočilo. Zmaj predstavlja zlo, ki ogroža človeka in skupnost – danes predvsem razdeljenost, sovraštvo, krivice, korupcijo in izgubo smisla.
Vernike je spodbudil, naj se s temi »zmaji« soočijo pogumno, ne pa da pred njimi bežijo ali se umikajo.
Klic k osebni in skupni odgovornosti
Nadškof je izpostavil tri razsežnosti praznika: osebno, skupnostno in duhovno. Vsak človek ima svoje notranje boje, ob tem pa je pomembno tudi prizadevanje za skupno dobro v mestu. Poudaril je, da resnična lepota Ljubljane niso stavbe, temveč ljudje in njihovi odnosi.
Upanje, ki izhaja iz vere
V zaključku je nadškof Stres poudaril, da kristjani verujejo v zmago dobrega nad zlom, ki jo prinaša Kristus. Zato praznik sv. Jurija ni le spomin na svetnika, temveč spodbuda k pogumu, resnicoljubnosti in upanju.
Sveti Jurij naj bi po njegovih besedah še naprej varoval Ljubljano in pomagal, da bi mesto ostalo prostor medsebojnega spoštovanja, dobrote in upanja.
