Spominjamo se 1. obletnice smrti papeža Frančiška, ki je v Gospodovo hišo odšel na jutro velikonočnega ponedeljka. Cerkev je vodil od 13. marca 2013 do svoje smrti. Bil je prvi papež iz Latinske Amerike, prvi jezuit na tem položaju in prvi neevropski papež od Novega veka naprej. Zbrali smo nekaj njegovih najbolj odmevnih misli.
Nešteto misli bi lahko izpostavili o papežu Frančišku, ki nas je vedno nagovarjal tam, kjer smo bili. Iz tega je izhajal tudi njegov pogled na Cerkev. Ta naj bi bila kot poljska bolnišnica, ki najprej celi rani in šele potem poda moralno analizo. Božji obraz je namreč po njegovem usmiljenje.
»Raje imam Cerkev, ki je ranjena in umazana, ker je šla na ulice, kot pa Cerkev, ki je bolna zaradi zaprtosti.«
Zato je večkrat opozarjal pred klerikalizmom in spodbujal k pristnim odnosom v veri.
»Bog se nikoli ne naveliča odpuščati.«
Obenem pa je po njegovih besedah Cerkev Božje ljudstvo, ki je na poti, kar je poudaril že takoj po svoji izvolitvi, podrobneje pa je to misel razvil s sinodo o sinodalnosti. Kot je dejal, Cerkev ni trdnjava, ampak dinamično občestvo na poti, ki posluša in spremlja.
Zato mora biti v dialogu z človeškimi izkušnjami. Pogosto je poudaril, da svet potrebuje »kulturo srečanja«. Tudi v tej luči je vabil na eksistencialna obrobja, ki ne predstavljajo le geografska obrobja, ampak tudi duhovno praznino, osamljenost, izgubo smisla.
»Jezus je vedno na obrobju,« je ponavljal in dodal, da nas Gospod kliče, naj ga najdemo tam, kjer trpi človek. Zato je tudi sam za cilje svojih potovanj izbiral dežele, kjer so ljudje tako ali drugače na obrobju.
Ker se je zavedal, da se bo človeštvo rešilo le, če bomo stopili skupaj, je neutrudno pozival k dialogu. Poudarjal je, da smo vsi bratje in otroci enega Očeta, kar je najlepše izrazil v svoji okrožnici Vsi smo bratje. Bratstvo je po njegovem prepričanju odgovor na individualizem in družbeno izključevanje.
Zato si je prizadeval tudi za dialog z drugimi verstvi, saj je bil prepričan, da smo skupaj odgovorni za celotno človeštvo. Posebej odmeven je bil njegov podpis izjave o človeškem bratstvu skupaj z imamo univerze Al Azhar Al Tayyebom.
»Mir se začne z nasmehom.«
Ostareli, nerojeni, jedrsko orožje
Spodbujal je h globalni solidarnosti, obenem pa obsojal kulturo odmetavanja. Slednjo je posebej omenjal, ko je govoril o starejših, ki jih razvite družbe pogosto zavržejo, tudi z uvajanjem evtanazije, ali o še nerojenih otrocih.
»Človek postane odpadek, ko ga imamo za nepotrebnega,« je zatrdil. Šel je celo tako daleč, da je dejal, da je splav umor, ki se izvrši z najetim morilcem.
Odmevale so tudi njegove besede glede orožja, ko je dejal, da je po njegovem prepričanju nemoralno že posedovati jedrsko orožje.
Vedno znova pa nas je papež Frančišek usmerjal k odnosu z Jezusom, ko je poudarjal, da krščanstvo ni ideologija, ampak srečanje z živim Kristusom.
Nekaj bistvenih poudarkov
Izvolitev in ozadje: Jorge Mario Bergoglio, rojen 1936 v Argentini, je bil leta 2013 izvoljen za 266. papeža, prvi jezuit, ki je prevzel vodstvo Katoliške Cerkve, in izbral ime Frančišek.
Duhovna in akademska pot: Pred svojo izvolitvijo je opravljal različne duhovne in akademske naloge – od študija kemije in humanistike do duhovniškega posvetenja ter poučevanja in duhovnega vodenja, kar je oblikovalo njegovo pastoralno službo.
Papeške reforme in apostolske pobude: Po izvolitvi je takoj začel reformirati rimsko kurijo, vzpostavil svetovalni zbor kardinalov in izdali več motu proprio, enciklik ter apostolskih spodbud, s čimer je poskušal poenostaviti cerkvene postopke in okrepiti pastoralno delovanje.
Mednarodne poti in ekumenski dialog: Papež Frančišek je opravil 87 apostolskih potovanj – tako znotraj Italije kot po svetu, med drugim se je srečal z moskovskim patriarhom Kirilom, obiskal Švedsko, Panamo in druge države, s čimer je krepil medverski dialog in globalno sodelovanje.
Usmeritev k družbenim in pastoralnim izzivom: Njegovo vodstvo je zaznamovano s poudarkom na kulturi življenja, obrambi družinskih vrednot ter v skrbi za stvarstvo, kar je izrazil v številnih pobudah, sinodah in sporočilih, usmerjenih v pravičnejšo in sočutnejšo družbo. Cerkev je spodbudil, da okrepi sinodalno pot delovanja in v ta namen tudi reformiral rimsko kurijo.
V ljubljanski stolnici je bila sinoči maša za pokojnega dr. Ivana Rebernika, ki je h Gospodu odšel 15. aprila. Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, ga je v ...
Ob začetku Marijinega meseca je potekalo že 9. romanje na Ptujsko Goro, ki je bilo namenjeno posebej prošnji za dobre družine in nove duhovne poklice. Romanje, ki vsako leto povezuje številne ...
Slovenija na več ključnih mednarodnih srečanjih v zadnjih dveh tednih ni imela najvišjih predstavnikov. Naša država se trenutno nahaja v obdobju prehajanja oblasti, ko se po državnozborskih ...
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj sta dr. Bernard Nežmah in dr. Ignacija Fridl Jarc razmišljala o tem, zakaj se v Sloveniji še vedno ohranja poveličevanje socializma ter kako se njegove ...
V Večeru za zakonce in družine sta bila gosta Karolina in Boris Korenčan, zakonski par z 38 leti zakona in štirimi odraslimi otroki. Z njima smo se pogovarjali o zakonski poti, vlogi zakonskih ...
Včasih se najgloblje spremembe v človeku začnejo sredi tišine, ko utihne hrup ambicij in spregovori zemlja. Za Suzano in Simona se pot do njunega lastnega zeliščnega posestva Alchemia Pannonica ni ...