Snemanje posnetka za socialna omrežja | (foto: Gemini AI)
Povprečna urna postavka študentskega dela presegla 10 evrov, poudarek vse bolj na strokovnosti
Novice Jakob Turk
Bliža se poletje in z njim obdobje, ko študentsko delo doseže svoj vrhunec. Ponudba prostih del in urne postavke rastejo, opazno pa se spreminja tudi sama struktura ponujenih delovnih mest. Študentsko delo danes za mlade in podjetja ni več le začasna rešitev, temveč ključna vstopna točka na trg dela.
Višje plačilo in pestrejša izbira na trgu
Povprečna urna postavka za študentsko delo je letos aprila dosegla 10,20 evra bruto, kar je 7,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Poleg višjega plačila pa se na trgu vse bolj širi tudi razpon ponujenih priložnosti. Mladi lahko izbirajo med raznolikimi nalogami, ki od njih zahtevajo različne stopnje znanja, medtem ko se enostavnejša dela pogosto prepuščajo mladoletnim dijakom.
Od strokovnih izzivov do počitniškega dela za dijake
Podrobneje o tem, katera dela trenutno prevladujejo na trgu, je pojasnila dr. Vesna Miloševič Zupančič z e-Študentskega Servisa:
"Prevladujejo - v ponudbi so predvsem dela, kot so dela v prodaji, dela s strankami, administrativna dela, strokovna dela z različnih področij. To je od računalništva, programiranja elektrotehnike, tudi digitalni marketing, projektiranje. Kar nekaj je tudi del v zdravstveni negi, dela v kemiji in farmaciji, potem pa seveda še seveda značilna dela v gostinstvu in turizmu, kjer je veliko povpraševanje delodajalcev, pa malo povpraševanje mladih."
Kot opažajo na servisu, so določena dela pisana na kožo predvsem srednješolcem v času poletnih počitnic.
"In pa še različna fizična dela, ki jih opravljajo predvsem mladoletni dijaki, kot so pakiranje, deklariranje, vrtnarska dela, taka dela, ki se jih da hitro priučiti, da jih lahko potem opravlja recimo 14 dni v kosu dijak," še dodaja dr. Miloševič Zupančič.
Od občasnega dela do redne zaposlitve
Praksa kaže, da za klasična dela v gostinstvu in turizmu pogosto primanjkuje kandidatov, medtem ko mladi vse bolj ciljno iščejo priložnosti, povezane z njihovo smerjo študija. To spremenjeno dinamiko pa na terenu prepoznavajo in strateško izkoriščajo tudi sama podjetja.
"Tudi delodajalci že vedno bolj zaznavajo, da v resnici jim študentsko delo pomeni most do kandidatov za delo, ki jih lahko dolgoročno vzgajajo, delajo z njimi in jih v bistvu kasneje redno zaposlijo. A ne zato jim tudi dajejo že taka dela, ki so lahko tudi težja, a ne bolj strokovna," pojasnjuje dr. Miloševič Zupančič.
Da je takšen pristop podjetij in iskanje strokovnosti s strani študentov obojestransko koristen, potrjujejo tudi statistike. Več kot 60 odstotkov mladih se namreč po končanem šolanju redno zaposli prav pri delodajalcu, kjer so prej nabirali študentske izkušnje.
