Prizor iz Ribniškega pasijona | (foto: Matjaž Maležič)
Avtorske pesmi, mladost in grajski ambient Ribniškega pasijona
Cerkev na Slovenskem Rok Mihevc
Ribniški pasijon je gledališko-glasbeno uprizoritev trpljenja Jezusa Kristusa, ki ga je prvič leta 2007 pripravila ribniška mladina. Delovali so vse do epidemije koronavirusa, ponovno so ga obudili lani, letos bo spet na sporedu, sta nam povedala Klara Oicilj in Luka Kljun.
Pobudo za obuditev je lani dal kaplan Tadej Pagon in tako je mladina zopet poprijela za stvar, razdelili so si vloge, kontaktirali nekdanje pasijonce in odziv je bil lep. In kakšna je razlika med Ribniškim in Škofjeloškim pasijonom? »Veliko ljudi misli, da je to ista stvar, pač nek pasijon. Razlikujemo se po prizorišču, to je grad, ki ima svoj ambient, še bolj pa v tem, da imamo svoj scenarij, ki je tudi vsako leto drugi. Imamo svoje avtorske pesmi, pasijonski band in pevce.«
Največji kulturni projekt ribniške doline poveže vsako leto približno 150 prostovoljcev in ima pomen za širšo lokalno skupnost. »To so mladi, stari, družine ... Če sodelujemo, res lahko ustvarimo nekaj čudovitega. V ribniškem pasijonu ne sodeluje samo Ribnica, veseli smo, da lahko povežemo vse okoliške občine.«
Uprizoritvi bosta v soboto, 28. marca in na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, obakrat na ribniškem gradu ob 8. uri zvečer. V primeru slabega vremena se predstavi predstavita v športno dvorano v Sodražici ali Ribnici.
Luka in Klara še povesta, da sta vesela, da pri projektu sodeluje veliko število mladih.»Tudi tisti, ki so sodelovali lani, so se letos sami odzvali in prišli. Moramo vdihniti mlajši duh v pasijonsko družino. Veseli smo, da se vračajo nazaj.«
Dogajanje Ribniškega pasijona lahko spremljate na njihovih družbenih omrežjih in spletni strani.
