Otroci | (foto: Družina Hren)
Rodnost v Evropski uniji rekordno nizka
Evropska Unija Alen Salihović
V državah Evropske unije se je leta 2024 rodilo 3,55 milijona otrok, kar je skoraj polovico manj kot pred šestimi desetletji. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bila hkrati tudi stopnja rodnosti rekordno nizka – 1,34 živorojenega otroka na žensko. V Sloveniji je bila stopnja rodnosti 1,52, država pa je bila edina v EU, kjer se je rodnost lani nekoliko zvišala.
Število rojstev v EU se dolgoročno zmanjšuje
Podatki Eurostata kažejo, da je bilo število rojstev v Evropi najvišje leta 1964, ko se je rodilo 6,8 milijona otrok. Od takrat se število rojstev skoraj neprekinjeno zmanjšuje in je leta 2024 padlo na 3,55 milijona, kar je 3,3 odstotka manj kot leto prej.
Tudi stopnja rodnosti je dosegla najnižjo raven doslej – 1,34 otroka na žensko. Najvišjo stopnjo rodnosti je imela Bolgarija (1,72), najnižjo pa Malta (1,01). Stopnjo rodnosti pod 1,2 so zabeležili tudi v Španiji, Italiji, Grčiji, Litvi, Estoniji in na Poljskem.
Slovenija med redkimi z nadpovprečno rodnostjo
Slovenija je bila po podatkih Eurostata edina država EU, kjer se je rodnost lani nekoliko zvišala – z 1,51 v letu 2023 na 1,52 v letu 2024. S tem se uvršča med države z nadpovprečno rodnostjo v Evropi. Med njimi so še Bolgarija, Francija, Islandija, Srbija, Črna gora, Albanija in Gruzija.
Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka v EU je bila 29,9 leta. Najmlajše matere so bile v Bolgariji (26,9 leta) in Romuniji (27,2 leta), najstarejše pa v Italiji (31,9 leta) in Luksemburgu (31,6 leta). V Sloveniji je bila povprečna starost ob rojstvu prvega otroka 29,1 leta, kar je nekoliko manj kot v zadnjih letih.
Skoraj četrtina rojstev materam iz tujine
Po podatkih Eurostata se je v EU leta 2024 približno 24 odstotkov otrok rodilo materam, ki so se rodile v drugi državi EU ali zunaj Unije. Najvišji delež takšnih rojstev imajo v Luksemburgu (68 odstotkov) in na Cipru (42 odstotkov).
V Sloveniji je delež nižji: 79 odstotkov otrok se rodi materam, rojenim v Sloveniji, 21 odstotkov pa materam, rojenim v tujini.
Demografija kot politični izziv
Demografski trendi so v zadnjih letih vse pogosteje tudi tema političnih razprav. Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je večkrat opozoril, da se Evropa sooča z resno demografsko krizo. Po njegovih besedah brez družinske politike, ki spodbuja rojstva, ni mogoče dolgoročno ohraniti socialnih sistemov in gospodarskega razvoja.
Evropski poslanec SDS Milan Zver poudarja, da je demografski padec eden ključnih izzivov prihodnosti Evrope. Po njegovem prepričanju bi morale države več vlagati v družinsko politiko, stanovanjske možnosti za mlade in usklajevanje poklicnega ter družinskega življenja.
Evropski poslanec Nove Slovenije Matej Tonin pa izpostavlja, da so stabilne družine temelj družbe. Kot pravi, bi morala politika ustvariti razmere, v katerih se bodo mladi lažje odločali za starševstvo.
Tudi Cerkev opozarja na demografsko zimo
Na demografsko krizo pogosto opozarjajo tudi predstavniki Katoliške cerkve. Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, je večkrat poudaril, da je podpora družinam ključna za prihodnost družbe. Po njegovih besedah je treba ustvariti okolje, v katerem bodo družine sprejete, spoštovane in tudi materialno podprte.
Podobno je v preteklosti opozoril tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je dejal, da nizka rodnost kaže na globlje družbene in kulturne spremembe. Po njegovem mnenju družba potrebuje več zaupanja v življenje in večjo podporo mladim družinam.
Evropa se hitro stara
Strokovnjaki opozarjajo, da nizka rodnost pomeni tudi hitro staranje prebivalstva. Če se trendi ne bodo spremenili, se bo v prihodnjih desetletjih zmanjšalo število delovno aktivnih ljudi, povečal pa pritisk na pokojninske in zdravstvene sisteme.
Zato številne države že iščejo nove načine za spodbujanje rojstev – od davčnih olajšav za družine do širjenja mreže vrtcev in izboljšanja pogojev za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.
