V Zagrebu predstavili monografijo Prikrita grobišča Hrvatov v Sloveniji

Novice 11. 02. 2026, 17:13 Marjana Debevec

Dr. Mitja Ferenc in dr. Uroš Košir sta v Zagrebu predstavila obsežno znanstveno monografijo z naslovom Prikrita grobišča Hrvatov v Sloveniji. Knjiga, ki ima 735 strani, predstavlja kronologijo dogajanj od pomora vojnih ujetnikov in civilistov iz Hrvaške v letu 1945 na slovenskih tleh, brisanja sledov zločina pa vse do postopkov, ki so pripeljali do njihovega odkrivanja, raziskovanja in urejanja.

Knjiga natančno opisuje 40 grobišč, iz katerih so bili posmrtni ostanki oseb iz Hrvaške odstranjeni, in 34 grobišč, kjer so „hrvaška" grobišča s terenskimi raziskavami potrjena, a še ne ekshumirana.

Predstavitve so se udeležili tudi predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković, predsednik SDS Janez Janša, dr. Miro Cerar in drugi visoki predstavniki političnega, družbenega, verskega in znanstvenega življenja.

To pomembno in obsežno delo, v katerem so prvič na Hrvaškem znanstveno utemeljeni izsledki o množičnih pomorih hrvaških vojnih ujetnikov in civilistov po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji, so predstavili predsednik upravnega odbora Školske knjige dr. Ante Žužul, avtorja prof. dr. sc. Mitja Ferenc in dr. Uroš Košir ter zgodovinarja dr. Robin Harris in dr. Zlatko Begonja.

Največje hrvaško pokopališče v slovenskih gozdovih

Po besedah pobudnika projekta, dr. Anteja Žužula, »temne skrivnosti, skrite v slovenskih gozdovih, na največjem hrvaškem pokopališču, ohranjene v bolečih spominih tisočev, ki so žalovali za izgubo svojih najdražjih – očetov, mater, sinov, hčera in sorodnikov –, zdaj počasi prihajajo na dan s pomočjo zgodovinarjev, arheologov, forenzičnih strokovnjakov in prič«.

»Skrita hrvaška pokopališča v Sloveniji je prva knjiga v seriji del, ki bo odvzela vsakršno podlago vsem tistim, ki izpodbijajo, prikrivajo ali ideološko podpirajo zanikajo in relativizirajo zločine jugoslovanskih komunistov in bodo njihovim potomcem pustili velik moralni izziv,« je poudaril predsednik upravnega odbora Školska knjiga.

»Znano je, da so atomske bombe, ki so bile odvržene na Hirošimo in Nagasaki, ubile več kot 240.000 ljudi, da bi se končala druga svetovna vojna. Po koncu iste vojne pa je bil v slovenskih gozdovih in na križiščih izveden pokol nad veliko večjim številom hrvaških ujetnikov, žensk, otrok, starejših in vojakov,« je dejal dr. Ante Žužul.

Zemljevidi s QR kodami

Knjiga predstavlja skrivnosti grobov, ki so bili do danes odkriti v Sloveniji, in tistih, iz katerih so bili izkopani ostanki hrvaških vojakov in civilistov.

»Prinaša tudi kronologijo dogodkov, od pokola in uničenja grobov do postopkov, s katerimi po demokratičnih spremembah pred 35 leti počasi, vsekakor prepočasi, poskušamo poplačati civilizacijski dolg prejšnjih generacij in izkazati spoštovanje žrtvam,« je poudaril avtor knjige,dr. Mitja Ferenc, član in sodelavec Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanja skritih grobišč od njene ustanovitve leta 1990.

Namen knjige je po njegovih besedah omogočiti nam kot družbi, kot civilizaciji, ki je spoštovanje mrtvih postavila za temeljno vrednoto, da jih končno pokopljemo dostojanstveno, da ne ležijo v vrečah in krstah.

Knjiga vsebuje izčrpen opis skupno 14 pokopališč, iz katerih so bili izkopani ostanki žrtev, in 32 potrjenih lokacij pokopališč od 750 identificiranih tajnih pokopališč po vsej Sloveniji.

Monografija obsega 735 strani z 839 fotografijami in 99 zemljevidi. S pomočjo QR kod, zemljevidov in pametnih telefonov lahko bralci zlahka poiščejo pokopališča in se poklonijo žrtvam.

Avtorji so uporabili podatke iz 17 arhivov, približno 450 znanstvenih, strokovnih in drugih člankov ter 98 študij in poročil o ekshumacijah in terenskih raziskavah. Znanstveni aparat vključuje več kot 1200 opomb, indeks imen in krajev ter opis kratic institucij, komisij, pravnih in političnih strank.

Pomembno vlogo arheologije pri preiskovanju skritih grobov, ki je že dolgo del protokola za preiskovanje takšnih lokacij v Sloveniji, je v knjigi obravnaval avtor knjige, dr. Uroš Košir.

Težka pot do identifikacije žrtev

»Ko v grobu ni dokumentov o žrtvah, so arheološki podatki edini vir informacij o načinu uboja in o žrtvah samih. Vsi arheološki in antropološki postopki nato vodijo do identifikacije žrtev na različnih ravneh, v nekaterih primerih celo do osebne identifikacije.

V primerih ekshumacij, predstavljenih v knjigi, je očitno, da so bile v mnogih primerih hrvaške žrtve potrjene prav s pomočjo značilnih predmetov, povezanih z različnimi hrvaškimi oboroženimi silami, raziskave pa nam omogočajo osvetliti dogodke, ki so bili desetletja prikrivani, in nas približajo identifikaciji slovenskih, Hrvaške, nemške in druge žrtve, ubite na slovenskem ozemlju po koncu druge svetovne vojne,« je dejal arheolog Uroš Košir.

Britanski zgodovinar dr. Robin Harris meni, da je Školska knjiga storila uslugo ne le zgodovinarjem, ampak celotnemu hrvaškemu bralstvu, ko je profesorju dr. Mitji Ferencu in dr. Urošu Koširju naročila, naj napišeta »to resnično briljantno knjigo«.

Avtorja je pohvalil, ker sta kljub težkim razmeram vestno, strokovno in jasno opisala, kar je trenutno znano o množičnih grobiščih Hrvatov, ubitih ob koncu druge svetovne vojne v Sloveniji. Opozoril je na pomemben uvod dr. Anteja Žužula, pobudnika te knjige, ki »grozljiva dejstva postavlja v pravi kontekst«.