Dr. Dr. Klemen Jaklič, Alen Salihović, Jan Zobec | (foto: ARO)
Zadnja imenovanja so protiustavna
Spoznanje več Alen Salihović
Oddaja »Spoznanje več, predsodek manj«, ki jo na Radiu Ognjišče pripravljamo že več kot dve desetletji, je z novo medijsko povezavo prvič nagovorila tudi gledalce Planet TV. Uvod v sodelovanje je zaznamoval pogovor z dvema prepoznavnima pravnikoma: nekdanjim vrhovnim in ustavnim sodnikom Janom Zobcem ter ustavnim sodnikom, dr. dr. Klemenom Jakličem. Tema večera je bila zahtevna, a aktualna: stanje pravne države, kakovost demokracije in pojavi, ki jih sogovornika opisujeta kot erozijo ustavnih standardov.
Zobec: “Priča smo konstantnemu nazadovanju”
Jan Zobec je stanje demokracije in pravne države v Sloveniji opisal kot “zelo težavno” in opozoril na stalno nazadovanje: ustavnopravno, demokratično in tudi širše kulturno. Razloge vidi tako v “globljih” vzrokih, povezanih s tranzicijo, kot tudi v vsakodnevnih pojavih, ki se odražajo v politični kulturi, odnosih in delovanju institucij. Za ponazoritev slabšanja standardov je omenil tudi širšo družbeno sliko – od razprav v državnem zboru do občutka splošnega padanja meril.
Jaklič: pravna država ni le “sistem”, ampak vrednostni temelj
Dr. dr. Klemen Jaklič je Zobčevo oceno delil in dodal, da je za pravnika posebno zaskrbljujoče, da po več kot tridesetih letih ni zaznati napredka – po njegovem celo nazadovanje. Jedro problema vidi v nerazumevanju temeljnega pojma: pravna država mora biti utemeljena v vrednostni podstati svobodne demokratične družbe. Ni dovolj, da obstajajo sodišča, tožilstvo ali organi pregona; takšne institucije ima lahko tudi nedemokratičen sistem, vendar to še ne pomeni pravne države.
Jaklič je opozoril, da se kriza začne tam, kjer se institucije instrumentalizirajo za politične cilje, za “prevzemanje in podaljševanje oblasti”. Kot posebno pomemben pokazatelj je izpostavil tudi pluralnost medijske krajine: brez nje volitve niso svobodne, ampak postanejo forma brez vsebine.
RTV, ustavno sodišče in vtis “zastoja”
Zobec je bil pri tem neposreden: pri odločanju o noveli zakona o RTV Slovenija je izpostavil dolgotrajnost postopka ter dogajanje okoli začasnega zadržanja, njegovega umika in javno odmevnih okoliščin, ki po njegovem pri “razumnem opazovalcu” vzbujajo dvom, da je v ozadju več kot zgolj pravna presoja. Omenil je tudi možnost proceduralnih blokad, zaradi katerih zadeva ostaja v pat položaju.
Mediji kot pogoj informirane demokratične izbire
V nadaljevanju je Jaklič poudaril, da imajo volivci ustavno pravico do objektivne informiranosti. Če informacije niso pluralne in transparentne, volilna odločitev ni zares informirana, temveč postane zmanipulirana. Prav zato sta objektivnost in pluralnost po njegovem ključna pogoja demokracije: resnico je težko “ujeti” iz enega samega zornega kota, zato mora volivec videti širšo sliko.
Ločena mnenja in vprašanje odpornosti institucij
Posebno mesto v pogovoru je dobilo vprašanje Jakličevih ločenih (odklonilnih) mnenj. Ustavni sodnik je pojasnil, da nobena institucija – tudi ustavno sodišče – ni imuna na pritiske in možne odklone od vrednostnega temelja svobodne demokratične družbe. V svojih ločenih mnenjih vidi rdečo nit: opozarjanje na odmik od tega temelja. Po njegovem ni bistveno, koliko ločenih mnenj je napisanih, ampak ali pravni argument sledi vrednotam, brez katerih pravna država ne more obstati.
“Novi avtoritarizmi”: videz pravne države, a gnijoče institucije
Zobec je pojem “novi avtoritarizem” opisal kot sistem, ki navzven ohranja institucije in formalne mehanizme, a so ti po vsebini izpraznjeni. Ne gre več za klasične represivne metode, temveč za pritiske prek postopkov, inšpekcij, selektivnih preiskav in medijskega oblikovanja javnega mnenja. Skupni imenovalec je po njegovem erozija pravne države, katere bistvo je prepoved oblasti samovolje – “da vlada pravo, ne pa volja oblastnikov”.
Jaklič je to dopolnil s konceptom selektivne pravičnosti: v nepravni državi se lahko preganja politične ali civilnodružbene nasprotnike, hkrati pa se spregleduje tiste, ki so pomembni za ohranjanje statusa quo.
Kadrovanja tik pred volitvami: vprašanje legitimnosti
V pogovoru sta se dotaknila tudi imenovanj funkcionarjev tik pred volitvami (ustavni sodniki, varuh človekovih pravic, guverner). Zobec je takšno prakso označil kot neprimerno in neskladno z demokratično kulturo, saj izvoljeni nosilci funkcij dobijo breme zmanjšane legitimnosti. Jaklič pa je poudaril kriterij, ki bi moral biti pri takih imenovanjih prvi: ali kandidat dokazljivo izkazuje zvestobo vrednostnemu temelju svobodne demokratične družbe – in ali ga javnost sploh dovolj pozna, da je odločanje lahko odgovorno.
Ob tem je opozoril še na širšo težavo: pomanjkanje dovolj širokega bazena pokončnih, pogumnih in vsebinsko usposobljenih pravnikov, ki bi lahko prevzemali ključne vloge v institucijah pravne države.
Volitve kot “praznik demokracije” – a le, če so pogoji izpolnjeni
Oba gosta sta poudarila, da volitve niso le dogodek, ampak rezultat predpogojev: nevtralnosti institucij, pluralnosti medijev, poštenih pravil in izobraženega javnega prostora. Zobec je opozoril na “aroganco večine” pri sprejemanju zakonodaje in na odnos do strokovnih opozoril. Jaklič pa je dodal, da brez izpolnjenih standardov svobodnih in enakih volitev demokracija ostaja okrnjena.
Nasvet pred volitvami: razmislek namesto emocij
Za konec sta ponudila jasen nagovor volivcem. Jaklič jih je pozval, naj presojajo programe in ravnanja politikov skozi vprašanje, ali ponujajo pravno državo, zasidrano v svobodni demokratični družbi – ali pa ohranjanje monopolov. Zobec pa je poudaril, da naj se ljudje odločajo razumno in ne emocionalno ter da pravna država ni ne “leva” ne “desna” tema, temveč jedro svobodne demokracije.
