Škof Andrej Saje | (foto: Rok Mihevc)
Škof Saje pred volitvami: Ne nasedajmo zastraševanju in manipulacijam!
Slovenija Marta Jerebič
V cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani so včeraj obhajali Gnidovčevo nedeljo. Sveto mašo je daroval novomeški škof Andrej Saje. Življenje Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca, lazarista, vzgojitelja in škofa v Makedoniji je predstavil kot zgled zrele vere, osredinjene na Kristusa. Ob tem je v nagovoru izhajal iz Jezusovih besed »Vi ste sol zemlje in luč sveta« ter poudaril, da krščanska identiteta ni naloga, temveč dar, ki ga je treba živeti v vsakdanjem življenju.
Škof Saje je vernike je povabil k razločevanju v luči evangelija, osebni in družbeni odgovornosti ter k molitvi za mir, domovino in modrost pri pomembnih odločitvah, ko bomo v času volitev poklicani k razmisleku o prihodnosti naše domovine. Cerkev v tem procesu spremlja vernike z oblikovanjem vesti, je dejal in dodal: »Ne nasedajmo zastraševanju in manipulacijam! Evangelij nam pri izbiri predstavnikov v državni zbor ponuja jasna merila: dostojanstvo in spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, še posebej bolnih in starih; prizadevanje za pravičnost in mir; resnicoljubnost, solidarnost in skupno dobro.«
Kot je še dejal, smo poklicani izbrati tiste osebe, ki bodo spoštovale versko svobodo, cenile Cerkev in druge verske skupnosti ter njihov doprinos k skupnemu dobremu. Vera osmišlja človekovo življenje in mu omogoča, da je tudi boljši državljan in bolj odgovoren soustvarjalec skupnostnega življenja v blagor vseh. Ta merila izhajajo iz evangelija in so namenjena služenju človeku in družbi, je poudaril škof Saje.
Nagovor škofa Andreja Sajeta
Dragi sobratje lazaristi, duhovniki, redovnice in redovniki, spoštovani bratje in sestre!
S hvaležnostjo in veseljem smo danes zbrani ob Gnidovčevi nedelji, da se v molitvi spomnimo častitljivega Božjega služabnika, škofa Janeza Frančiška Gnidovca, ki je umrl 3. februarja 1939, in da molimo za njegovo beatifikacijo. Lepo pozdravljam sobrate lazariste in se jim iskreno zahvaljujem za povabilo ter za zvesto in ljubečo skrb za duhovno dediščino moža, ki je v tej cerkvi našel svoj zadnji dom, v Cerkvi pa trajen glas in zgled.
Krščanska identiteta: smo že sol in luč!
Božja beseda današnje 5. nedelje med letom (Mt 5,13–16) nas postavlja pred osrednjo Jezusovo izjavo: »Vi ste sol zemlje. Vi ste luč sveta.« Te besede so razodetje krščanske identitete. Jezus učencem razkrije, kdo so po Božjem daru. Sol in luč nista naloga, ki bi jo bilo treba šele doseči, ampak resničnost, ki jo je treba živeti. Vi ste sol zemlje že sedaj! Krščanska identiteta se tako rodi iz odnosa s Kristusom in se uresničuje v svetu.
Sol v svetopisemskem razumevanju pomeni moč, ki varuje življenje, daje okus in ohranja zvestobo. Sol je navzočnost, ki prežema, povezuje in bogati. Vera, ki je živa, daje življenju globino, jasnost in smisel. Takšna vera je blizu človeku, spremlja njegove poti, razume njegove stiske in ga podpira v iskanju dobrega.
Luč pa razsvetljuje, greje in kaže smer. Luč prinaša orientacijo, varnost in upanje. Jezus poudari, da luč sveti vsem v hiši – njena narava je delitev. Vera, ki je prežeta z lučjo evangelija, osvetljuje odnose, krepi zaupanje in spodbuja življenje. Ta luč ne priteguje pozornosti nase, ampak odpira pogled k Bogu, ki je vir vsakega dobrega.
Dobra dela kot govorica in pokazatelj vere
Jezus nadaljuje: »Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta.« Vera se uresničuje v dejanjih ljubezni. Dobra dela so govorica, ki jo svet razume. So znamenje Božje bližine, ki se dotika človeškega življenja. Ko vera rodi dejanja usmiljenja, pravičnosti in solidarnosti, postane prepoznavna kot resnična in življenjska.
Jezus nagovarja skupnost. Sol in luč sta skupna poklicanost Cerkve. Skupnost vernikov je poklicana, da skupaj daje okus življenju in razsvetljuje svet. Kjer se vera živi v občestvu, kjer se povezuje molitev, služenje in odgovornost, tam Cerkev postaja prostor upanja, sprejemanja in zaupanja.
Evangelij današnje nedelje vabi k osebni in skupni zrelosti. Vsak kristjan je povabljen, da svojo vero izraža v vsakdanjih odnosih, v skrbi za bližnjega, v pozornosti do šibkih in v prizadevanju za skupno dobro. Tako vera postaja prostor srečanja med Bogom in človekom.
Škof Gnidovec – utelešena sol in luč v zgodovini
V tej luči se pred nami razodeva življenje škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Njegova življenjska pot je bila prežeta z notranjo trdnostjo, zvestobo in odprtostjo za Božje vodstvo. Iz preprostega domačega dolenjskega okolja, rojen je bil 29. 9. 1873 v vasi Veliki Lipovec v župniji Ajdovec, je prinesel vero, ki je bila globoka, zrela in dejavna. Kot duhovnik, vzgojitelj, redovnik in škof v Makedoniji je znal povezovati duhovno globino z življenjsko stvarnostjo.
Vstop v Misijonsko družbo lazaristov je zanj pomenil še bolj zavestno izbiro bližine ubogim in preprostim. Kot škof v Skopju je s pastirsko modrostjo vodil skupnost v razmerah kulturne, verske in družbene raznolikosti. Njegova drža je bila zaznamovana z odprtostjo, dialogom in iskreno skrbjo za človeka. Ljudje so v njem prepoznavali očeta, pastirja in brata.
Apostol Pavel v današnjem drugem berilu (1 Kor 2,1–5) pravi: »Sklenil sem, da ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega.« Ta beseda osvetljuje tudi Gnidovčevo življenje. Njegova vera je bila osredinjena na Kristusa, ki se daruje iz ljubezni. Iz te povezanosti je črpal pogum, vztrajnost in modrost. Bil je človek razločevanja, ki je v molitvi prepoznaval znamenja časa in nanje odgovarjal s poglobljeno vero in vizijo.
Čas razločevanja za odgovorne odločitve
Današnji čas je poln izzivov, a tudi priložnosti. Svet se sooča z napetostmi, nevarnostmi za mir in z vprašanji o vrednosti človeškega življenja. Tudi v naši domovini živimo v razprtijah, čutimo potrebo po spravi, večjem sodelovanju, trdnejšemu zaupanju in skupni prihodnosti. Prav v takšnem času evangelij o soli in luči pridobi posebno težo in nam sprašuje vest: kakšni smo, kaj delamo, kako sodelujemo, kakšna je naša odgovornost do prihodnosti in do družbene skupnosti. Vera ne pomeni, da o Bogu lepo mislimo, temveč da je evangelij merilo konkretnega življenja.
Pred nami je postni čas – čas notranje prenove, treznosti in poglobljenega razločevanja. To je čas, ko se vera poglablja v molitvi, ko se krepi svoboda srca in ko se ljubezen izraža v dejanjih solidarnosti. Hkrati je to tudi, zaradi predvolilnega obdobja in odgovornosti, ko bomo kot državljani poklicani k razmisleku o prihodnosti naše domovine.
Kriterij presoje je evangelij
Cerkev v tem procesu spremlja vernike z oblikovanjem vesti. Ne nasedajmo zastraševanju in manipulacijam! Evangelij nam pri izbiri predstavnikov v državni zbor ponuja jasna merila: dostojanstvo in spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, še posebej bolnih in starih; prizadevanje za pravičnost in mir; resnicoljubnost, solidarnost in skupno dobro.
Izberimo tiste osebe, ki bodo spoštovale versko svobodo, cenile Cerkev in druge verske skupnosti ter njihov doprinos k skupnemu dobremu. Vera osmišlja človekovo življenje in mu omogoča, da je tudi boljši državljan in bolj odgovoren soustvarjalec skupnostnega življenja v blagor vseh. Ta merila izhajajo iz evangelija in so namenjena služenju človeku in družbi.
Zato smo povabljeni k molitvi: za mir v svetu, za našo domovino, za modrost vseh, ki nosijo odgovornost, in za nas same, da bomo znali razločevati in se odločati v luči vere. Povabljeni smo k osebni refleksiji: kje smo, kaj iščemo, kaj nas vodi in kakšno prihodnost želimo soustvarjati. V tej refleksiji naj ima posebno mesto tudi vprašanje, kako lahko vsak izmed nas že danes prispeva k večji pravičnosti, spoštovanju in medsebojnemu zaupanju v družbi.
Sveta Mati Terezija 1910—1997) je o škofu Gnidovcu rekla, da je bil »pravi duhovnik po Jezusovem Srcu«. Srce, oblikovano po Kristusovem Srcu, postaja sol zemlje in luč sveta. Naj nas njegova priprošnja navdihuje, da bomo tudi mi danes – v družinah, župnijah, ustanovah in javnem prostoru – z zaupanjem, pogumom in zvestobo živeli to, kar smo po krstu: sol zemlje in luč sveta, v slavo Boga in v blagor človeka. Amen.



