S. Vesna Hiti na misijonu v Burundiju | (foto: Izidor Šček)
Hvala, dobrosrčni poslušalci!
Komentarji Jure Sešek
Dragi naši poslušalci, dragi prijatelji dobrega dela. Ko poskušamo v besede ujeti to, kar smo doživeli ob letošnji Pustni sobotni iskrici, se nam zdi skoraj nemogoče. Številke zmoremo povedati, te so veličastne. Za gradnjo vrtca v Srednjeafriški republiki smo do večera pustne sobote zbrali več kot 104.000 evrov. Vsota še vedno raste. Predvsem pa, veste, to ni le zgodba o zbranih sredstvih. Ne, to je zgodba o srcih. O vaših srcih.
Letos smo skupaj z Misijonskim središčem Slovenije in misijonarko s. Vesno Hiti stopili na pot proti Banguiju, v Srednjeafriško republiko, v zelo revno mestno četrt župnije Naše Gospe Fatimske. Na misijon, kjer sestre usmiljenke delujejo od leta 2019. Tiho in vdano živijo, delajo med najbolj ubogimi, razdajajo se družinam, ki so se v iskanju dela zatekle v glavno mesto. Služijo otrokom, ki so pogosto prepuščeni ulici, srcem, ki brez njihove predanosti in vaše pomoči ne bi imela prihodnosti. Slišali ste iskren klic po pomoči. Prisluhnili ste mu in se odzvali nanj. Hvala vam!
Gradili bomo vrtec. Ne le zidov, gradili bomo varnost, gradili bomo prostor, v katerem bo otrok lahko otrok. Zavetje, v katerem bo namesto ostrine ulice dobil svinčnik, namesto strahu objem, namesto praznine upanje.
Ko smo na pustno soboto med deveto in petnajsto uro dvigovali telefonske slušalke, zapisovali vaše darove in brali vaša sporočila, smo poslušali tudi vaše zgodbe, dragi poslušalci, in, kot vedno, tudi tokrat doživeli tisto, kar nas vedno znova gane. Spoznanje, da nismo sami. Radio niso le oddajnik, sprejemnik in frekvenca. Radio je skupnost. Skupnost ljudi, ki znajo prisluhniti in odgovoriti na stisko drugega. Vsak vaš klic je bil več kot dar. Razumeli smo ga kot misel: »Mar mi je.« Vsako nakazilo bo v prihodnjih dneh več kot le številka. Spoznanje bo: »Skupaj zmoremo.« Po nekaj letih se je letos v dvorano vrnil tudi pustni ples z dobrim namenom.
Športna dvorana Zavoda sv. Stanislava je zaživela v barvah, maskah, smehu. Otroci, mnoge družine, starejši, mladi. Ansambel Saša Avsenika je napolnil dvorano z veseljem, znanimi vižami in vabilom na ples, skupina Ped1ped je ogrela male in velike. V zraku je bilo veselje, res je! Pa tudi nekaj veliko globljega. Ples je prežemala zavest, da smo skupaj za nekoga drugega, da se veselimo za otroke, ki jih verjetno ne bomo nikoli srečali. Pa nas vendarle povezuje marsikaj. Kako lepo je to nasprotje pusta: maske na obrazu in odkrito srce. Misijonarka s. Vesna Hiti je v pogovoru dejala, da je treba otroke začeti vzgajati, dokler so majhni. Tudi v Afriki, tudi tam, kjer zaenkrat še ni priložnosti za to. Vrtec, pravi, pomeni zaščito pred ulico, pomeni začetek drugačne poti. Ko smo jo že v pripravi na dobrodelno akcijo, poslušali, smo začutili, da ne bomo zbirali samo za projekt. Zbirali smo sredstva za lepšo prihodnost.
Med obilico lepih, prelepih občutij tega pustnega dne, dragi poslušalci, je spoznanje, še bolj utrjena zavest, da vedno znova lahko zaupamo v vašo plemenitost, v vaša dobra in odprta srca. Hvala! Kako hitro začutite stisko, kako odprto zaupate in verjamete, da ima dobrodelnost smisel. Za nami so tedni priprav, snovanja oddaj, prispevkov, usklajevanj. Vse omenjeno je spet povezalo radijske sodelavce, stkalo novo vez z Misijonskim središčem in misijoni. Znova smo pristopali do pokroviteljev. Hvala, Družina. Stopili smo do mnogih zunanjih sodelavcev, ki so nujni za tako velik projekt. Bilo je tudi nekaj skrbi, priznamo. Bo uspelo? Bodo ljudje slišali, bodo razumeli? In potem pridete vi. S klici, spodbudami, toplo besedo. Z darovi! Vse skrbi so se razblinile, ostala je hvaležnost, ki ima več podob: da smemo biti most med vami in misijonarji, hvaležnost, da zmoremo slišati jok stiske, in nato tudi smeh upanja.
Hvaležnost ob vnovičnem spoznanju, da naše delo ni le skrb za program, ampak je zaradi vas tudi lepo poslanstvo. Hvala za vsa darovana sredstva, hvala za spodbudo in plesno sodelovanje. Obrazci za darovanje ostajajo odprti, vrtec čaka, da zraste. Temelji pa so, vam in Bogu hvala, že položeni in niso iz betona. Njihov gradnik je vaša dobrota. Ponosni smo na vas. Hvala, ker lahko skupaj tvorimo skupnost, ki zna pogledati dlje od svojih meja, ki zna iz pustnega veselja narediti postno pripravo srca. Smo skupnost, ki verjame, da ima vsak otrok pravico do priložnosti. Naj Pustna Sobotna iskrica še dolgo žari, naj res nariše nasmeh na lica otrok v Banguiju in naj tudi v nas ohrani tisto najlepše: odprto, sočutno srce. Bog povrni za vašo dobroto.
