Jan Macarol | (foto: Mirjam Judež)
Jan Macarol: »Moder in samostojen politik se ne odloča pred volitvami.« - 1. del pogovora
Spoznanje več Alen Salihović
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je ustvarjalec vsebin in urednik City Magazina Jan Macarol brez olepševanja spregovoril o slovenski politiki, “globoki državi”, polarizaciji, vlogi medijev in padcu politične kulture. Jan Macarol, ki ga širša javnost pozna po vsakodnevnih zapisih na družbenih omrežjih, pravi, da ga k “očetovsko” zaščitniškemu tonu ne žene užitek v kritiziranju, ampak skrb. »Malo sem se ustrašil, kam pravzaprav gremo,« je povedal in dodal, da se mu od časa korone zdi, da je v politiki prepoznal jedro družbenih problemov – predvsem polarizacijo, ki onemogoča premik naprej.
Politika brez kompasa in koalicije “vnaprej”
Macarol je do slovenske politične prakse, kjer se pred volitvami že rišejo koalicije in “izključevanja”, oster: »Moder in samostojen politik se ne odloča pred volitvami.« Po njegovem je eden ključnih mankov to, da stranke premalo jasno povedo, katere so tiste tri zaveze, brez katerih ne gredo v nobeno koalicijo: »Ključno vprašanje, ki ga novinar premalo postavlja: katere tri stvari boste naredili … brez katerih stranka ne bo stopljala v katerokoli koalicijo.«
Posebej kritičen je do strategije, ki jo vidi pri delu političnega prostora: »Ima pa eno jasno strategijo: izključevanje Janeza Janše in SDS-a … predvsem zato, ker se še bolj polarizira ta družba.«
“Kontinuiteta” in občutek nerazgrajenih omrežij
Macarol razume slovensko tranzicijo kot nedokončano zgodbo: »Občutek imam, da je v Sloveniji roka globoke države še vedno nad Slovenijo.« Zato se mu zdi, da se del države še vedno obnaša kot “kontinuiteta” prejšnjega sistema.
V tem okviru je spregovoril tudi o vplivih interesnih skupin – tako notranjih kot zunanjih: »Imamo veliko neformalnih politikov v obliki navodil, ki so financirani s tujim kapitalom.« In opozoril, da je na majhno državo v primerjavi z velikimi sistemi relativno “poceni” vplivati: »Če bi želel kupiti svojo državo z zunanjim kapitalom, je to zelo poceni.«
Vlada, afere in “beli šum” politike
Pri oceni aktualne vlade je dejal, da je imel ob začetku mandata tudi upanje, da bo prišlo do premikov (zlasti na področju energetike), a ga moti “šum”, ki preglasi vsebine. »Težavo imam predvsem v belem šumu politike … sestavil sem seznam mikroafer in prišel na štiri strani.« Po njegovem smo se nevarno navadili, da “vsak teden” pride nova afera: »Afer, kjer bi v tujini normalni politiki odstopili, pri nas se pa še vedno dogajajo.«
Dotaknil se je tudi primerov, ko se obljube umaknejo pragmatizmu: »To je bilo popolno pričakovano, ker je ta igra dvoličnosti kar močna.«
Ustavno sodišče, kadrovanja in “precsednica s C-jem”
Zelo kritičen je do stanja ustavnih presoj na ustavnem sodišču. To še vedno ni odločilo o Zakonu o RTV: »Ko ustavno sodišče … ne more … presoditi … mi tega ustavnega sodišča pravzaprav nimamo.« Obenem se je ob kadrovanjih tik pred iztekom rokov spraševal o motivih in ravnotežju.
Pri predsednici republike je uporabil tudi provokativen izraz: »Jaz si pravim Nataša, predsednica s C-jem,« in namignil na politične dogovore, ki naj bi vplivali na tempo odločitev.
Mediji, družbena omrežja in nevarnost vplivništva
Macarol vidi osrednji problem v šibkosti medijskega prostora: »Hrbtenica medijev v Sloveniji je tako šipka.« Diskurz se seli na družbena omrežja, doseg pa tam pogosto presega klasične medije. Zato poudarja, da je moč ogromna, a nevarna, če ni odgovornega upravljanja: »Lahko je zelo močno orodje za napačna sporočila.«
Ob vplivniških nastopih ljudi blizu politike (ne glede na stran) opozorja, da bi morala država takšne situacije obravnavati “kirurško natančno”: »Pri nekaterih funkcijah je treba to obravnavati s kirurško natančnostjo.«
Nizka kultura govora in negativna selekcija
Na vprašanje o nivoju razprav v parlamentu odgovorja brez olepševanja: »Če bi bil čisto iskren: negativna selekcija.« In dodaja stavke: »Poslanci so ogledalo naroda.« Sam priznava, da je bil nekoč levi volivec tudi zaradi nivoja diskurza, danes pa si želi vrnitve inteligentnega, sproščenega in spoštljivega dialoga: »Želel bi, da se v parlament vrne inteligenten pogovor.«
Zakon o medijih: “jugoslovanski” slog in favoriziranje velikih
Pri zakonu o medijih je bil Macarol izrecno kritičen: »Tako slabo napisan, kot so bili zadnji jugoslovanski zakoni.« Moti ga, da zakon vplivneže izenačuje z mediji in odpira ustavno sporna vprašanja ter posega v financiranje: »Zapira prostor za manjše ustvarjalce in preferira večje.« Kot primer je navedel skupino ustvarjalcev, ki so se registrirali kot medij, a niso uspeli na razpisu, čeprav imajo otipljiv doseg.
