Gostja Alenka Puhar | (foto: Tanja Dominko)
Alenka Puhar v oddaji Spoznanje več, predsodek manj
Tanja Dominko
Publicistka in zgodovinarka Alenka Puhar je v pogovoru spregovorila o tem, kako jo je kot novinarko Dela in nekaterih drugih medijev spremljala tudi UDBA, o čemer v knjigah Temna stran Dela in Svetla stran Dela piše Igor Omerza, a prostora v današnjem časopisu za to knjigo niso našli. »Niti vrstičke, medtem ko najdemo zapis o tem, kako se pravilno namesti toaletni papir!«. Na vprašanje, če je vedela, da ji sledijo in poročajo o njej, je odgovorila, da so vse to le slutili, kdo vse je bil med ovaduhi, pa jo močno preseneča in se ji gnusi. »Iz drugih knjig in drugih dokumentov, torej neskritega spomina, nam je danes popolnoma jasno, da so skozi ves čas vojne določeni organi pripravljali spiske nenaklonjenih ljudi,« poudarja Puharjeva.
Sovražnik ljudstva kot politična kategorija
Ti ljudje niso bili obravnavani individualno, temveč razdeljeni v kategorije: eni kot tisti, »ki jih je treba enostavno pobiti«, drugi kot tisti, ki jih je bilo treba razlastiti, zapreti ali trajno onemogočiti v javnem in družbenem življenju.
Takšna razdelitev po njenem mnenju kaže na jasen politični in ideološki načrt, v katerem ni bilo prostora za pravno državo, individualno krivdo ali sojenje.
Priprava množic in hujskanje
Posebno pozornost Alenka Puhar namenja vprašanju vloge množic. Po njenem ljudstvo na takšne ukrepe ni bilo nepripravljeno – oblast ga je nanje sistematično navajala in hujskala. »Na to je bilo ljudstvo treba pripraviti, in nobenega dvoma ni, da so ga pripravljali – z govorico sovraštva, z vzbujanjem strahu in z ustvarjanjem podobe notranjega sovražnika.«
Ko se je nova oblast utrdila, se je po njenih besedah začelo odkrito spodbujanje k obračunu z označenimi »razrednimi sovražniki«.
Opozorilo za sedanjost
Puharjeva poudarja, da razumevanje teh procesov ni pomembno zgolj zaradi preteklosti, temveč tudi kot opozorilo za sedanjost. Mehanizmi izključevanja, stigmatizacije in kolektivne krivde se lahko po njenem mnenju ponovijo v vsakem času, če družba izgubi občutek za človekovo dostojanstvo in pravno varnost.
»Ko enkrat sprejmemo logiko, da so nekateri ljudje manj vredni ali nevarni že zato, ker so 'napačni', smo stopili na zelo nevarno pot,« opozarja.
Letos nas čakajo parlamentarne volitve in Puharjeva močno upa, da bo sedanja garnitura vzela slovo, saj njeno delo označuje zelo slabo. Pravi, da je medijska krajina zelo pomembna, a da se moramo zavedati, da tudi danes obstaja cenzura in da o tem, o čem se bo pisalo in poročalo, odločajo centri moči in številni interesi.
