Koliko manj imamo v denarnicah?

Slovenija 28. 01. 2026, 15:20 Tanja Dominko

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, vsem naložila obvezen nov zdravstveni prispevek in lani še prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki jo plačujemo že več kot pol leta, čeprav še vedno skoraj ne deluje. Zaradi tega imamo vsi bistveno nižje neto plače, kot bi jih imeli brez Golobovih ukrepov, ugotavljajo v društvu Družinska pobuda.

Pri višjih dohodkih so izgube občutno večje

Zaradi novih obremenitev se je v letu 2025 neto minimalna plača znižala z 930 evrov na samo še 887 evrov. Na letni ravni je bila skoraj 800 evrov nižja, kot bi bila, če bi še vedno veljala zakonodaja zadnje Janševe vlade. Prejemniki minimalne plače so zaradi Golobovih novih obremenitev izgubili precej več, kot so od svojega delodajalca dobili z obvezno »božičnico«. Pri višjih dohodkih so izgube po besedah predsednika društva Tomaža Meršeta še občutno večje. »Veliko slabše, kot je bilo predvideno v prejšnjem zakonu, je ta vlada usklajevala olajšave za otroke, pa dohodninsko lestvico, pa študentsko olajšavo in tako naprej. Tako da so vsi ti zneski zdaj precej nižji, kot bi bili, če bi veljala zakonodaja prejšnje vlade. Tako so olajšave za otroke skoraj 6 odstotkov nižje, študentska olajšava je skoraj 14 odstotkov nižja in pa meje razredov, pri katerih se poveča stopnja davka, so tudi za 14 odstotkov nižje, kot bi bile.«

Povprečna družina, kjer imata oče in mama vsak povprečno plačo in dva otroka, je zaradi zvišanja davkov in prispevkov Golobove vlade samo v letu 2025 izgubila 2.400 evrov ali eno celo plačo in pol.

Vrtec se je v večini podražil za več kot 30 odstotkov

Za nameček se je za družine v tem času vrtec zaradi Golobovih plačnih reform in drugih dodatnih obremenitev v mnogih občinah podražil za več kot 40%, v večini pa za več kot 30%, ugotavljajo v Družinski pobudi. »Če je bila povprečna cena programa tam v letu 2021-2022 okrog 500 evrov za prvo starostno skupino, je zdaj že preko 700 evrov, in to je približno 40 odstotkov več.«

Ker so privili davke in prispevke, učinka na dvigu bruto plač ni

Tudi plačna reforma ima šibke učinke. Gibanje Svoboda sicer s plakati po Sloveniji želi prikazati, kako je dvignila plače, in sicer denimo medicinskim sestram. »Hvalijo se, za koliko je bruto plačo po plačni reformi višja, hkrati pa pozabijo povedati, da primerjajo jabolka in hruške. Plača iz leta 2022 pač ni primerljiva kar tako s plačo v letu 2025. Vmes je namreč inflacija, vemo, da se v javnem sektorju plače z inflacijo usklajujejo v precej višjem deležu, tako da bi bilo treba primerjati usklajeno plačo iz leta 2022 s tisto, ki jo imamo danes, ampak še bolj pomembno je pa to, koliko ti ljudje v resnici dobijo v denarnico, torej kakšna je neto plača. Če pogledamo neto plačo iz leta 2022 in neto plačo v letu 2025, ugotovimo, da je razlika komaj kaj večja od inflacije. Če pa upoštevamo, da je bila inflacija na področju osnovnih življenjskih potreb še večja kot splošna, ugotovimo, da ni kupna moč čisto nič zrasla, da je morda celo manjša, kot pa je bila leta 2022. Res je, dvignili so bruto plače, ampak ker so toliko privili davke in prispevke, učinka praktično ni. Tako da so ti plakati izjemno zavajajoči.«