Papež Leon XIV. in ekumenski patriarh Bartolomej I. | (foto: Simone Risoluti/Vatican Media)
Ekumenizem: Zakaj se zatika pri enotnem datumu obhajanja velike noči?
Svet Marta Jerebič
Na današnji praznik spreobrnitve apostola Pavla končujemo teden molitve za edinost kristjanov. Na ekumenskem področju smo v zadnjih desetletjih, zlasti po drugem vatikanskem koncilu, naredili precej korakov naprej, vseeno pa ostaja več razhajanj. Med drugim se zatika pri sporazumu o skupnem obhajanju velike noči. O teh in drugih ekumenskih izzivih smo se pogovarjali z doktorjem patrističnih znanosti Janom Dominikom Bogatajem.
3. nedelja v aprilu?
Vprašanje enotnega datuma obhajanja velike noči izhaja že iz prvih stoletij. Nicejski koncil leta 325 je določil, da se mora obhajati na nedeljo, ni pa natančno opredelil, na kakšen način se mora ta datum velike noči izračunavati. »Tako da so že takoj v letih po koncilu na novo nastopile različne prakse izračunavanja velike noči in so se že takoj začele pojavljati razlike, katerih sad okušamo še danes,« pojasnjuje dr. Bogataj.
Dodaja, da so se ob obletnici koncila znova začele pojavljati pobude o skupnem datumu, zlasti s strani papeža Frančiška, ekumenskega patriarha Bartolomeja in koptskega papeža Tavadrosa II. To željo so ob obisku Leona XIV. v Turčiji zapisali tudi v skupno izjavo. »Koptski papež je predlagal, da bi obhajali veliko noč na fiksen datum, 3. nedeljo v aprilu. To je zgolj ena izmed možnih rešitev. Ampak mislim, da bo potrebno najprej okrepiti medsebojne odnose predvsem med različnimi pravoslavnimi avtokefalnimi Cerkvami.«
Napetosti med moskovskim in carigrajskim patriarhatom
Zaradi vojne v Ukrajini je namreč najbolj zapleten odnos med moskovskim in carigrajskim patriarhatom. Moskovski patriarhat ne sodeluje v nobeni izmed komisij pravoslavnih cerkva ali skupnih pogovorih, še posebej pa ne priznava škofij, ki so se povezale v t. i. Ukrajinsko pravoslavno cerkev. »Patriarh Bartolomej je v zadnjem času znova pozval Moskovski patriarhat, naj prizna to Ukrajinsko pravoslavno cerkev. Tu mislim, da se dogaja ena izmed največjih ran edinosti, že znotraj pravoslavnih cerkva. Dejansko smo priča tudi konkretnemu preganjanju duhovnikov, škofov, vernikov na samem terenu s strani ruskega agresorja.«
Ženska na čelu Anglikanske cerkve
Kaj pa odnosi s protestantskimi skupnostmi, zlasti na primer po tem, ko je bila za duhovno vodjo Anglikanske cerkve izvoljena ženska, Sarah Mullally? Dr. Jan Dominik Bogataj pravi, da ta poteza že znotraj same Anglikanske cerkve povzroča razpoke, kar pomeni, da bi se morda konservativnejša linija anglikancev, ki je prisotna zlasti v Afriki, bolj približala Katoliški cerkvi.
Spomnimo, da je Vatikan v zadnjih dveh desetletjih sprejel kar nekaj ukrepov, ki omogočajo prehod anglikancev (predvsem konservativnih skupin) v polno občestvo s Katoliško cerkvijo, ob hkratnem ohranjanju določenih anglikanskih liturgičnih in duhovnih elementov.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.
