Faris Kočan | (foto: homopolitikus.si)
Trump, Grenlandija in evropski odziv – analiza dr. Farisa Kočana
Politika Uredništvo Radia Ognjišče
Izjava nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, da lahko Grenlandijo branijo le Združene države Amerike, je v Evropi sprožila precejšnje presenečenje in nelagodje. Po mnenju raziskovalca profesorja dr. Farisa Kočana s Fakultete za družbene vede takšne izjave niso naključne, temveč del širše strategije ponovne utrditve ameriške hegemonije v mednarodnem prostoru.
Konsolidacija ameriške hegemonije
Dr. Kočan Trumpov govor razume predvsem kot poskus dokazovanja, da svet še ni vstopil v multipolarno obdobje. Po njegovem mnenju Trump želi jasno pokazati, da obstaja en sam zahodni hegemon – Združene države Amerike – in da so prav ZDA tiste, ki ostajajo najpomembnejši akter za mizo svetovne politike.
»Gre za sporočilo, da Amerika ne želi več nositi asimetričnih bremen v mednarodni skupnosti,« pojasnjuje Kočan. Logika slogana America First pomeni, da bodo na prvem mestu vedno ameriški strateški, varnostni, nacionalni in obrambni interesi, šele nato bodo sledile morebitne sinergije z zavezniki.
Transakcijska realpolitika namesto multilateralizma
Po oceni dr. Kočana Trump s tem spreminja dosedanjo logiko delovanja Združenih držav. Namesto poudarka na multilateralnem sodelovanju in vplivu znotraj mednarodnih organizacij se vrača k bolj grobi obliki realpolitike, ki temelji na neposredni uporabi ekonomske in vojaške moči za doseganje lastnih ciljev.
Evropa je bila desetletja navajena na drugačen pristop, saj je bila po drugi svetovni vojni socializirana v liberalni svetovni red, v katerem so bile ZDA njen naravni zaveznik in garant varnosti. Prav zato je današnja situacija za evropsko politično elito toliko bolj neprijetna in težko predstavljiva.
Nepričakovan položaj Evropske unije
Po Kočanovih besedah se je Evropska unija znašla v položaju, ki si ga dolgo ni znala predstavljati. Dokler so bile izjeme v ameriškem ravnanju utemeljene z obrambnimi interesi Zahoda, jih je Evropa racionalizirala. Ko pa je Trump eksplicitno nakazal možnost poseganja po ozemlju, ki je povezano z Evropsko unijo, je postalo jasno, da gre za kvalitativno spremembo.
Evropska unija se je na to odzvala z orodji, ki jih ima na voljo. Ker nima primerljive vojaške moči, s katero bi lahko verodostojno grozila ali odvračala, je posegla po svojem najmočnejšem vzvodu – ekonomski moči.
Zamrznitev trgovinskega sporazuma kot politično sporočilo
V tem kontekstu dr. Kočan razume tudi odločitev Evropskega parlamenta, da do nadaljnjega ustavi potrjevanje trgovinskega sporazuma z Združenimi državami Amerike. Gre za jasno politično sporočilo, da EU, kljub varnostni in obrambni odvisnosti od ZDA, ni brez vzvodov vpliva.
»Evropska unija skuša pokazati, da lahko v okviru ekonomskih odnosov vzpostavi ravnotežje,« poudarja Kočan. Zamrznitev prostotrgovinskega sporazuma pomeni uporabo neke vrste »ekonomske bazuke«, saj bi neuresničitev sporazuma dolgoročno škodila tako evropskemu kot ameriškemu gospodarstvu.
Med odvisnostjo in avtonomijo
Po Kočanovi oceni aktualno dogajanje razgalja temeljno dilemo Evropske unije: kako ohraniti zavezništvo z Združenimi državami Amerike, hkrati pa zaščititi lastne interese in politično avtonomijo. V času, ko ZDA vse bolj odkrito uveljavljajo transakcijsko logiko moči, bo morala Evropa poiskati nove načine, kako svojo ekonomsko težo učinkovito pretvoriti v politični vpliv.
Izjave iz Davosa in odziv Evropskega parlamenta tako niso zgolj trenutni diplomatski zapleti, temveč znak globljih premikov v mednarodnem redu, v katerem se bodo razmerja med ZDA in Evropsko unijo očitno še naprej preizkušala.
