Cerkev v Venezueli ostaja previdna - odločno na strani revnih in odrinjenih

Svet 06. 01. 2026, 11:19 Marjana Debevec

Po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika in njegove žene je Katoliška Cerkev v svojih izjavah ostaja previdna. Vernike je pozvala, naj goreče molijo za mir in edinost naroda ter zavračajo vse oblike nasilja. Škofje upajo tudi, da bodo vse odločitve, ki se bodo sprejemale v prihodnosti, v korist venezuelskega ljudstva. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da bo potrebnih več desetletij, da bo država spet začela normalno delovati.

Več vprašanj kot odgovorov

Nadškof Valencie in predsednik venezuelske škofovske konference monsinjor Jesús Andoni González de Zárate Salas je poudaril, da ljudje čakajo na posledice zadnjih dogodkov. Za mnoge je trenutno več vprašanj kot odgovorov.

Povedal je, da so škofje prelomne trenutke v državi doživeli v duhu vere in vzdušju molitve. »Težka situacija, ki jo je Venezuela doživela v zadnjih desetletjih, nas je naučila, da dajemo prednost pastoralni viziji in spremljanju našega ljudstva pred drugimi pristopi in analizami,« je pojasnil.

Zato je bil njihov prvi odgovor povezanost med škofi, med škofi in duhovniki ter bližina z ljudstvom.

Msgr. González de Zárate Salas se je zahvalil tudi papežu Leonu XIV. za bližino, ki jo je izrazil do Venezuelcev.

Pojasnil je, da zelo cenijo njegove besede, v katerih najdejo celoten program: premagovanje nasilja, podajanje na poti pravičnosti in miru, zagotavljanje suverenosti države, zagotavljanje vladavine prava, zapisane v ustavi, spoštovanje človekovih in državljanskih pravic, skupno delo za gradnjo boljše prihodnosti.

Cerkev v Venezueli že več let sistematično zatirana

Katoliška Cerkev v Venezueli je bila sicer v preteklosti pogosto kritična do Madurevega režima. Napetosti med Cerkvijo in vlado so se močno zaostrile po prihodu Huga Cháveza na oblast leta 1999 in še bolj po letu 2013, ko je oblast prevzel Nicolás Maduro.

Ob izbruhu množičnih protivladnih protestov leta 2014 in 2017 je namreč Cerkev postala eden najglasnejših kritikov režima. Škofje so obsojali represijo, pomanjkanje hrane in zdravil ter volilne prevare. Maduro je več škofov in duhovnikov označil za »hudiče« in jih obtoževal načrtovanja državnega udara.

Pritiski so se še bolj začeli stopnjevati leta 2019, ko je venezuelska škofovska konferenca javno priznala Juana Guaidója za začasnega predsednika, kar je Maduro označil za »izdajo«.  

Zapirali šole in radijske postaje, odvzeli potne liste škofom in duhovnikom

Oblasti so več duhovnikov aretirale, zaprle so nekatere katoliške radie in šole, Karitas so blokirali uvoz humanitarne pomoči. Od leta 2023 so z odvzemom potnih listov prepovedale potovanja nekaterim vidnim cerkvenim osebnostim.

Zadnji od incidentov se je zgodil v začetku decembra, ko so venezuelske oblasti upokojenemu nadškofu v Caracasu, kardinalu Baltazarju Porrasu, na letališču zasegle potni list in mu preprečile potovanje v Madrid, kamor je bil namenjen zaradi cerkvenih obveznosti.

Vse odločitve za dobro naroda

Po dramatičnem posegu ZDA pa veneuzelska Cerkev ostaja previdna, brez neposredne podpore ali obsodbe vojaške intervencije. Pozvala je k molitvi ter poudarila, da morajo odločitve služiti dobremu venezuelskega naroda.

Oče Georges Engel, duhovnik fidei donum, ki je že dvajset let misijonar v Caracasu v Venezueli, ne skriva svojih skrbi. »Mnogi ljudje, ki jih poznam v Venezueli in s katerimi sem v dnevnem stiku, so zadnje čase slutili, da se bo nekaj zgodilo,« pravi oče Georges.

Zaradi cenzure glavnih družbenih omrežij so bili sicer slabo obveščeni. Tisti, ki so imeli dostop do informacij prek drugih sredstev, ker so bili v stiku z Združenimi državami ali Evropo, pa so nestrpno čakali na ta trenutek.

Čeprav so ameriško operacijo, ki je prišla po mesecih groženj iz Washingtona, mnogi Venezuelci, ki živijo v izgnanstvu, sprejeli z veseljem, je mednarodna skupnost nanjo odgovorila z mnogimi kritikami.

Nevarnost novega nasilja

Oče Georges Engel se boji, da bi se v osiromašeni in močno polarizirani državi lahko sprožilo novo nasilje. Po njegovih besedah je zelo verjetno, da bo prišlo do spopadov s tistimi, ki so doslej uživali ogromne privilegije s strani vlade.

Pri tem je izpostavil zlasti revolucionarne brigade, ki jih je ustanovil nekdanji predsednik Chávez. Te skupine bodo imele velike težave pri sprejemanju neizogibnih sprememb svojega položaja.

Čeprav vojska nadzira državo in njene vire, pa duhovnika najbolj skrbijo skupine colectivos. Gre za oboroženo krilo režima v delavskih četrtih, navdihnjeno s kubansko revolucijo, ki je neposredno podrejeno notranjemu ministru Diosdadu Cabellu.

»Te skupine so radikalni akterji bolivijske revolucije in imajo absolutno moč v četrtih,« pojasnjuje pater Engel. Le nekaj ur po tem, ko so ameriške sile zajele predsednika Madura, so te skupine organizirale demonstracijo v središču Caracasu, nedaleč od predsedniške palače.

Molite za Venezuelo!

Medtem ko je prihodnost države negotova, pa pater Engel poudarja, da vloga Katoliške Cerkve v državi, ki jo že vrsto let zaznamujejo trgovina z drogami in korupcija, ostaja nenadomestljiva. Vedno je bila namreč na strani malih in revnih, kar bo njena naloga tudi v prihodnje.

»Molite za Venezuelo«, je ob koncu še povabil pater Engel, ki upa, da se bo lahko čim prej vrnil v svojo misijonsko državo.

Venezuelci, ki živijo izven matične države, pa so dogodke v državi sprejeli z veseljem in olajšanjem. »Novico smo sprejeli z veliko veselja in upanja,« je za postal Crux povedal oče José Palmar, ki živi v Miamiju.

Svoboda?

V ameriških skupnostih, v katerih živi veliko Venezuelcev, so se ljudje dan po zajetju predsednika Madure zgodaj zjutraj začeli zbirati na ulicah, nosili venezuelske zastave in vzklikali: »Venezuela libre« - svobodna Venezuela.

»Kljub praznovanju smo še vedno zaskrbljeni. Glava je bila izkoreninjena, a telo še vedno živi – v vseh vladnih položajih, mestnih upravah in podobno. To telo še vedno lahko ustvari vidno glavo,« je dejal Palmar.

Dejal je, da je čas za dogovore in zagotovitev nove vlade. »Če se to uspešno zgodi, mislim, da bi se vsaj 30 odstotkov venezuelskih izgnancev vrnilo v Venezuelo v šestih mesecih ali enem letu,« je dodal.

Povedal je, da so v malo bolje situiranih soseskah ljudje panično kupovali blago zaradi negotovosti glede prihodnosti. Revni, ki predstavljajo večino prebivalstva, pa si tega ne morejo privoščiti.

Škofija se je odločila zapreti cerkve, maše darovati v manjših skupinah in jih prenašati v živo, podobno kot med pandemijo COVID-19. Nedeljske maše so darovali le zjutraj, po poldnevu pa so ljudem naročili, naj ostanejo doma, da bi se izognili morebitnim nevarnostim.