Poprtnik, na njem sveta družina | (foto: Rok Mihevc)
Poprtnik – tiha priča svetih večerov
Slovenija Rok Mihevc
Za nami sta že dva sveta večera, pred nami je še en in za mnoge kraje po Sloveniji je značilno, da gospodinje spečejo poprtnik. Posebno čast so temu božičnemu kruhu pripravili v občini Šentrupert oz. njihovi Deželi kozolcev.
15 nosilcev dediščine priprave poprtnikov
Še pred prazniki so pripravili razstavo, ki so jo naslovili »Poprtnik – zgodbe družin, gospodinj in krajev«. Nekaj o tem nam je povedala kustosinja Dežele kozolcev Špela Kodrič. Vprašali smo jo, zakaj prav v Šentrupertu. »Poprtnik je v Šentrupertu še zelo živ, med drugim imamo tukaj ene izmed 15 nosilcev dediščine priprave poprtnikov, ki so vpisani v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije in prav je, da dobi svoje mesto.«
Zbrali so 31 poprtnikov, ki so jih pripravili nosilci in drugi posamezniki, ki še pečejo poprtnik v domačem okolju, torej tam, kjer ta božični kruh mora biti. Kustosinjo veseli, da to ta običaj ni šel v pozabo. »Danes smo tista generacija, ki to dediščino prepoznava, jo želi ohraniti in ponesti naprej.«
Ptički, kitke, rože, sveta družina, letnica ...
Poznamo več poimenovanj božičnega kruha, to priča, da se je pojavilo na različnih področjih. Poprtnik, župnek, župnik, poprtnjak ... So z okrasjem ali brez njega, večinoma pa na njih opazimo prave umetnine. »Gor postavijo različno število ptičkov, npr. koliko je otrok v družini ali 12 za vsak mesec enega. Potem so kitke, motivi iz narave, rožice, sveta družina, letnica, napis IHS ...«
Skakanje in počena skorja
Poprtnik se je pekel v božičnem času, nekateri na prvi sveti večer in tako je pod prtom čakal vse do praznika svetih treh kraljev. Ponekod so ga pekli na vse tri svete večere. Poznamo tudi šego skakanja za poprtnikom, ko sta oče ali mama kos poprtnika dvignila visoko v zrak, otroci pa so skakali za njim in so ga skušali ujeti. »Toliko, kolikor so skočili, toliko je otrok zrasel v naslednjem letu.« Malo manj je poznan običaj počene skorje. »Če je počila pri peki, je stran, kjer je počil poprtnik, kazala smer, od koder je prišel ženin,« nam je še povedala Špela Kodrič.
Na razstavi v Domu kulture v Šentrupertu so predstavili deset panojev, na katerih so prikazani poprtnik, njegova zgodovina, šege, okraski in dediščinska skupnost. Na ogled so bili tudi okvirji s predstavitvami nosilcev in poprtniki.
Še video posnetek:
