Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Naš pogled 20. 01. 2026, 13:08 Alen Salihović

Začela se je še ena predvolilna tekma za vstop v hram demokracije. Tudi tokrat z vnaprejšnjim izključevanjem, političnimi manipulacijami in dobro znano taktiko ustvarjanja sovražnikov. Tokrat pa je razlika v tem, da ima aktualna oblast za seboj že dobra tri leta vladanja – in s tem tudi zelo konkreten izkupiček.

T. i. salonska vlada Roberta Goloba je v tem mandatu državo močno zadolžila, hkrati pa z razgradnjo davčne reforme prejšnje vlade znižala neto plače zaposlenih. Po izračunih Gospodarske zbornice Slovenije bi bila minimalna plača danes že 1022 evrov, če spremembe prejšnje vlade ne bi bile razveljavljene. Na področju zdravstva je z ideološko razmejitvijo javnega in zasebnega sistema spodbudila odliv kadra, čakalne dobe pa so se še podaljšale. Dolgotrajna oskrba ostaja brez jasne izvedbe, kljub novemu obveznemu prispevku, ki dodatno bremeni ljudi.

Pod to vlado so se državljanom naložile nove finančne obremenitve: obvezni zdravstveni prispevek, prispevek za dolgotrajno oskrbo, višji stroški energije in davčni pritiski. 

Pod to vlado so se državljanom naložile nove finančne obremenitve: obvezni zdravstveni prispevek, prispevek za dolgotrajno oskrbo, višji stroški energije in davčni pritiski. Gospodarstvo že ves čas opozarja, da mu vlada ne prisluhne – kar so javno poudarili tudi v Gospodarskem krogu. Simbol odnosa do dela in podjetnosti pa ostajajo populistične izjave o minimalni plači kot univerzalni rešitvi.

Koalicija Gibanja Svoboda, Levice in SD – s političnimi sateliti nekdanjih propadlih strank – si je izbrala jasne sovražnike: kmete, mala in srednja podjetja, zdravnike, Katoliško cerkev in vse, ki si drznejo misliti drugače. Zdravniške organizacije opozarjajo na razgradnjo sistema, kmetje na nevzdržne razmere, Cerkev na krčenje verske svobode. Državljani pa so ujeti nekje vmes – kot talci politične nemoči.

Po drugi strani je oblast pod svoje okrilje vzela izbrane nevladne organizacije, ki so jo pred volitvami odkrito podpirale. Zgodilo se je nekaj nevarnega: t. i. naklonjena civilna družba je začela narekovati tempo zakonodaje, vlada pa je temu servilno sledila.

Žalosten simbol tega časa je tudi stanje v državnem zboru. Ta ni več prostor razprave in soočanja argumentov, temveč mehanizem za uveljavljanje interesov koalicije. Razprave so pogosto pod ravnijo, opozicija sistematično izključevana, parlamentarni standardi razvrednoteni.

Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. 

Da se stranka Levica ob vsem tem javno hvali z uspešnostjo, je naravnost šokantno. Njene ideološke teme so Slovenijo vrnile desetletja nazaj. Pri tem je pomembno vlogo odigrala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je s svojimi potezami prekinila spravni proces, ki ga je z občutkom in vključevanjem vseh verskih skupnosti vodil Borut Pahor. Obljubljala je, da se bo oglašala, ko bo treba. A ko bi bilo treba – molči in drži politično linijo oblasti.

Ko zmanjka rezultatov, ostane sovražnik. Ta je danes poenostavljeno en sam: Janez Janša in desnosredinske stranke. Aktivirani so tudi nekateri mediji, celo na osebni ravni – denimo z nenadno kolumnistično vlogo soproge predsednika vlade, kar kaže na nenavadno prepletanje politike, medijev in zasebnih interesov.

Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg.

Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.