Udeleženci konference | (foto: https://www.dkps.si/izobrazevanje/mednarodna-konferenca/7-mednarodna-konferenca-2025#c1407)
Krščanske vrednote in dediščina Evrope v izobraževanju - video
Alen Salihović
Društvo Katoliških pedagogov Slovenije bo tudi v letošnjem letu izvajalo številne aktivnosti. Med pomembne spadajo tudi mednarodne konferenca z naslovom »Vzgoja za ljubezen do domovine in države«. Ta je lani novembra povezala strokovnjake s področij vzgoje, izobraževanja, kulture in družbenega življenja. Osrednja tema konference je bila »Korenine narodovega drevesa«, udeleženci pa so skozi predavanja in razprave osvetljevali, kako se narodni in državni temelji oblikujejo v jeziku, kulturi, zgodovinskem spominu ter vrednotah, ki jih prenašamo na mlajše rodove.
V plenarnem delu so trije predavatelji ponudili različne, a dopolnjujoče se poglede na korenine narodovega drevesa
Dr. Ignacija Fridl Jarc (Slovenska matica) je v predavanju o pomenu izobraževanja v maternem jeziku opozorila na temeljno povezavo med materinščino in intelektualnim razvojem posameznika. Jezik ni le orodje, ampak prostor mišljenja, identitete in kulturne kontinuitete.
Dr. Borut Holcman, profesor zgodovine in prava ter diplomirani teolog, je osrednji del svojega nastopa posvetil vprašanju krščanskih vrednot in evropske dediščine v izobraževanju. Posebej je izpostavil, da se vrednote najbolj prenašajo z zgledom: učitelj ni le posredovalec znanja, temveč vzgojitelj, ki s svojo držo oblikuje “obraze” prihodnjih generacij. V razmisleku je spomnil na zgodovinsko vlogo krščanstva pri razvoju evropske civilizacije, šolstva in univerz ter poudaril, da so korenine pomembne zato, ker človeku dajejo oporo: brez njih je “z eno nogo v zraku”, brez doma in brez pripadnosti. Kot konkreten primer je navedel tudi zgodovinske sledi slovenščine v pravnem prostoru ter napovedal raziskovalno usmeritve, ki razbijajo stereotipe o odsotnosti slovenskega jezika v nekdanjih uradnih okoljih.
Ddr. Igor Grdina, literarni zgodovinar in raziskovalec slovenske zgodovine, je v predavanju Domovina in država med izhodiščem in orientacijo poudaril razliko med domovino kot notranjim izhodiščem – doživeto pripadnostjo – ter državo kot okvirjem, ki človeku omogoča orientacijo v skupnem prostoru. Obe razsežnosti se po njegovem ne izključujeta, temveč se dopolnjujeta v odgovorni in zreli državljanski drži.
