Nadškof Stanislav Zore | (foto: Nebojša Tejić/STA)
Nadškof Zore: Od vseh nas je odvisno, kakšna bo naša domovina
Cerkev na Slovenskem Alen Salihović
Pri sveti maši za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani vernike in širšo javnost nagovoril s sporočilom hvaležnosti, demokratične odgovornosti, enotnosti v različnosti in kulture življenja. Svete maše za domovino so se udeležili tudi predsednik vlade Robert Golob, soprog predsednice republike Aleš Musar, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić, predsednik SD Matjaž Han, predsednik NSi Jernej Vrtovec, podpredsednik SDS Aleš Hojs in predsednik Demokratov Anže Logar.
Že v uvodu je nadškof Zore poudaril, da praznik ni le obujanje spomina, ampak klic k zavzetosti danes: »Praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti nas je zbralo v hvaležnosti, potem pa tudi v odgovornosti za naše skupno dobro in v skrbi za Slovenijo in za njene prebivalce.«
Zgodovinski trenutek, ki je odprl prihodnost
Ob 35. obletnici plebiscita je nadškof spomnil na odločilni trenutek slovenske zgodovine, ko se je narod znal poenotiti okoli jasnega cilja: »To je bil čas, ko se je v odvijanju zgodovine odprlo okno, skozi katero je v ljudi, v njihove misli in v njihove poglede začel pihati drugačen veter. To je bil veter, ki je napovedoval pomlad – novo brstenje, novo veselje do življenja in vero v jutrišnji dan.«
Ob tem je poudaril, da takšni trenutki ne pridejo sami od sebe, ampak zahtevajo pogum in odgovornost posameznikov: »Zahvaljujemo se vsem, ki so zaslutili daljnosežnost trenutka ter zastavili svoje znanje, izkušnje, pa tudi svoje moči in v določeni meri tudi svoje življenje.«
Demokracija živi iz sodelovanja ljudi
Posebej odločno je nadškof spregovoril o demokraciji kot nalogi vsakega državljana: »Ena od nalog vseh v naši državi je, da ljudem pomagamo do spoznanja, da so za to državo odgovorni. Ne samo na posameznih mestih odločanja, ampak vsak na svojem mestu, ko premisli, analizira, tehta in potem jasno pove svoje mnenje.«
Opozoril je na nevarnost pasivnosti in navidezne nemoči: »Ko ne nasede spuščanju megle, da ni mogoče nič spremeniti, ampak stopi iz cone udobja, se odpravi na volišče in pove, kakšno državo in kakšno politiko hoče.«
Enotnost, ki ne izključuje
Praznik samostojnosti je po njegovih besedah tudi praznik enotnosti, vendar ne na račun različnosti: »Enotnost ni odpoved različnosti in ustvarjanje nekakšne uniformiranosti. Rezultat takšnega prizadevanja je največkrat izločevanje, izobčenje – mnenj, političnih opcij in nazadnje tudi ljudi.«
Kot nasprotje temu je predstavil biblično podobo stvarjenja: »Bog je ločil svetlobo in temo, kopno in morje, vendar jih ni postavil ene proti drugi, ampak drugo ob drugo. V spoštovanju različnosti in hkratnem sobivanju je moč ustvarjalnosti in novih začetkov.«
Demografska zima in kultura življenja
Eden najmočnejših delov pridige je bil namenjen vprašanju življenja in prihodnosti naroda: »Domovine ni brez ljudi. Brez ljudi domovina postane samo zemljepisni pojem, z mejami ograjeno ozemlje.«
Nadškof je opozoril, da Slovenija drsi v demografsko zimo: »Resno bi nas moralo skrbeti, ker smo se podali globoko v demografsko zimo. Poveličujemo smrt, borimo se za varen splav – oprostite, varnega splava ni. Splav je smrtno nevaren in otroček ga praktično nikoli ne preživi.«
Ob tem je citiral pesnika Toneta Pavčka kot simbol kulture življenja: »Ko se bomo začeli veseliti življenja, ko bomo vsakemu otročku izrekli dobrodošlico, bo naš narod začela prevevati kultura življenja in kultura veselja.«
Pravice otrok in staršev
Nadškof je opozoril tudi na odgovornost države do družin in vzgoje: »Politika se mora odločiti, da ob vsem govorjenju o pravicah ne bo kršila pravice staršev, da svojim otrokom zagotovijo versko in moralno vzgojo v skladu s svojim prepričanjem.«
Po njegovih besedah zgolj zapisi na papirju niso dovolj, potrebni so tudi dejanski pogoji za uresničevanje teh pravic.
Božično sporočilo za prihodnost
Pridigo je sklenil z božičnim sporočilom upanja in osebne odgovornosti: »Svet je danes zaznamovan z negotovostjo in strahom. Vsak izmed nas ga lahko spreminja v boljši in pravičnejši svet. Božič nam govori, da nasilje, krivica, razdor in obup ne bodo imeli zadnje besede.«
Vernike je povabil, naj prazniki postanejo priložnost za dejavno ljubezen do domovine: »Naj Bog blagoslovi našo domovino, da bo lahko postajala dežela veselih ljudi. Od vseh nas je odvisno, kakšna bo.«
