Evropska zastava | (foto: Pixabay)
Namesto pomoči ženskam v stiski ponujajo splav
Marjana Debevec
Poslanci Evropskega parlamenta so danes potrdili osnutek resolucije, ki Evropsko komisijo poziva k vzpostavitvi prostovoljnega finančnega mehanizma za omogočanje dostopa do splava ženskam iz drugih držav članic. Dokončna odločitev o morebitnih nadaljnjih korakih zdaj v pristojnosti Evropske komisije in Sveta EU. Za komentar smo prosili evropskega poslanca Mateja Tonina in predstavnike pobude One of us v Sloveniji.
Gre za nezavezujočo resolucijo v podporo pobudi My Voice, My Choice, ki Evropsko komisijo poziva k vzpostavitvi prostovoljnega finančnega mehanizma, za zagotavljanje splava ženskam, ki jim v njihovih državah ni omogočen.
Poslanci so danes sicer na mizi imeli še štiri resolucije proti omenjeni pobudi, ki jih je vložila desnica, ki pa niso bile sprejete.
Po besedah evropskega poslanca Mateja Tonina gre pri evropski pobudi My Voice, My Choice, ki prihaja iz Slovenije, in za katero so porabili več kot milijon evrov, za spretno izkoriščanje čustev ljudi za doseganje prikritih političnih ciljev, ki z dobrobitjo žensk nimajo veliko skupnega.
Zakaj ne zahtevajo resnične pomoči za ženske?
Od junija 2023 je namreč splav že zakonit v vseh 27 državah Evropske unije. »Če bi Nika Kovač in njeni somišljeniki resnično želeli pomagati ženskam, potem bi najprej zbirali podpise za več kot 200.000 slovenskih žensk, ki nimajo ustrezno urejene ginekološke oskrbe.«
Evropska komisija ima zdaj tri mesece časa, da se odloči, kaj bo storila. Tonin pričakuje, da bo ravnala v skladu z evropskimi pogodbami in pazila na to, kaj je njena pristojnost in kaj je pristojnost držav članic EU.
»Želim pa si, da bi Evropska komisija predvsem prišla s predlogom, ki bi ženskam, materam dajali trdno oporo v vseh fazah materinstva, ker Evropa predvsem potrebuje več veselja do življenja, saj se soočamo z demografsko zimo.«
Kako se bo odločila Evropska komisija?
Nad sprejetjem resolucije so razočarani tudi slovenski predstavniki druge evropske pobude One of us, ki si prizadeva za podporo materam v stiski. Da pobuda My voice my choice ni zavezujoča, je poudaril Nejc Povirk iz društva Usidrani.
»Gre zgolj za politični signal Evropski komisiji, ki na koncu sprejme odločitev in odgovornost. Le to mora Komisija sprejeti do marca, pred njo pa je zelo zahtevna naloga.
Če bo namreč spoštovala evropski pravni red, načelo subsidiarnosti in svoje predhodne odločitve, bi morala My voice my choice odločno zavrniti, a bo taka odločitev ob podpori parlamenta zagotovo neprijetna in nepopularna.«
Povirk je mnenja, da lahko pričakujemo še več ideološkega izključevanja in medijske diskreditacije. »To pa bo prisotno tudi v Sloveniji, saj bo ta odločitev sprejeta ravno v času kampanje pred državnozborskimi volitvami.«
Slovenski poslanci držali obljubo
Veseli ga, da je večina slovenskih evropskih poslancev, ki pripadajo SDS in NSi pokončno nasprotovala tej resoluciji in tako izpolnila obljubo, ki so jo podali pred volitvami. Ohranili so pokončnost kljub medijskim pritiskom, diskreditacijam in ideološkim napadom.
»Prakse splava ostajajo v nasprotju z nedotakljivostjo človekovega dostojanstva in s temeljno človekovo pravico do življenja, ki sta izražena v prvem in drugem členu Listini temeljnih pravic v EU. To ostaja resnica tudi v primeru, da se najde politična večina, ki izglasuje nasprotno.
Vemo, da je v večini držav splav prisoten, a ne povsod. Evropske institucije so dolžne spoštovati načelo subsidiarnosti in sprejemati različnost demokratičnih odločitev držav članic.
Predlog, da bi splav preko evropskih sredstev financirali vsi državljani evropske unije, je zato nesprejemljiv in predstavlja precedens centralizacije občutljivih vprašanj.«
Ni res, da je odločitev za splav, svobodna odločitev
Sprejemanje resolucije o My Voice My Choice pa po besedah Nejca Povirka tudi zastira pogled na resničen problem evropskih žensk in mam.
»V EU namreč veliko žensk izbere splav, ker nima druge izbire – bodisi zaradi socialne, ekonomske in stanovanjske problematike, pod pritiski družinskih članov in drugih v okolju. Zato je njihova odločitev daleč od svobode izbire, kot jo želijo predstaviti podporniki My voice my choice.
Pošteno bi bilo, da bi evropski parlament zavoljo resnične svobode poleg MVMC predlagal tudi mehanizem, kjer bi evropska sredstva dobila tudi mama, ki bi otroka želela obdržati, pa je v tem trenutku v brezizhodno situaciji, saj ji družba kot najbolj enostavno odločitev predlaga splav, ne pa človeka vredno toplino, sprejetosti in finančne podpore v odločitvi za materinstvo,« je še poudaril Nejc Povirk iz društva Usidrani.
Pravica do splava ne obstaja
Tudi sicer evropska federacija One of us poudarja, da je pobuda My voice, my choice problematična iz več vidikov.
Njen predsednik in nekdanji evropski komisar za zdravje Tonio Borg je v intervjuju za italijanski časnika Avvenire poudaril, da je pobuda My voice, my choice v nasprotju s temeljnimi pogodbami Evropske unije, saj področje prekinitve nosečnosti ni v pristojnosti EU, temveč posameznih držav članic.
Pojasnil je tudi, da ne obstaja noben mednarodni sporazum ali konvencija, ki bi priznavala »pravico do splava«, kar potrjuje tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.
Borg tudi opozarja, da je v času hude krize rodnosti v Evropi protislovno financirati odpravljanje nerojenih namesto podpore materinstvu in pobudam, kot so materinske hiše, ki ženskam ponujajo pomoč v stiski. Po njegovih besedah splav presega tudi vse religije, saj gre za zlo, ker ubije človeško življenje.
