dr. Aleš Maver | (foto: STA)
Kaj je najbolj zaznamovalo zadnje desetletje?
Slovenija Helena Križnik
Med oddajami, ki jih na Radiu Ognjišče pomagajo soustvarjati zunanji gostje, je Spoznanje več, predsodek manj. V njej je svoje bogato znanje in izkušnje rad delil tudi priznani zgodovinar in politični analitik, profesor dr. Aleš Maver. Vlogo našega rednega komentatorja se je po dobrih desetih letih odločil odložiti. V tem času je bila, kot ugotavlja, za splošno javnost največji šok pandemija covida-19 z vsemi svojimi posledicami. A njega samega sta najbolj pretresla ruski napad na Ukrajino na tujem in ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja doma.
Pandemija covida-19 pustila brazgotino
Pandemija covida-19 je izbruhnila decembra 2019 in nato dodobra zaznamovala pomlad, ki je sledila. Šlo je za nepričakovano preizkušnjo, pravi dr. Aleš Maver, sploh zato, ker smo ljudje na Zahodu verjeli, da kaj takega dokončno pripada preteklosti. A izkazalo se je, da gre za zgodovinsko stalnico. »Ko gledam nazaj, je bil to en strahovit pretres. V bistvu smo v nekaj dneh vrgli stran tisto, kar smo prej nekateri dolga desetletja, kot civilizacija pa verjetno stoletja, šteli za samoumevno.« Pandemija covida-19 je gotovo pustila brazgotino. Na številnih področjih je sprožila negotovost in porušila neko stabilnost. »Kar se mi zdi, da se zdaj, po petih letih zelo pozna, je, da smo kot javnost na splošno veliko bolj sumničavi do vsake informacije, kot smo bili pred tem. Ena od posledic je tudi, da je morda, ko je prišlo do ruske agresije na celotno ozemlje Ukrajine, je več ljudi, kot bi sicer, nekako kazalo razumevanje za agresorja, ker so v njem videli nekakšnega upornika proti domnevni svetovni globoki državi,« razmišlja dr. Maver.
Vojna v Ukrajini, žal, prešla v naravno stanje
Dr. Maver zaznava, da se je dolgotrajna vojna v Ukrajini, ki jo je pred slabimi štirimi leti sprožila Rusija, v očeh mnogih prevesila v neko naravno stanje. To ga žalosti, a obenem se zaveda, da gre za del običajnega procesa oziroma obrambnega mehanizma, ki ga razvijemo ljudje. »Kot sem že večkrat rekel, so na tej točki Ukrajinci tudi malo žrtve svojega lastnega uspeha, saj v zahodnoevropskih prestolnicah februarja 2022 večinoma gotovo niso pričakovali, da bo Volodimir Zelenski še zdaj na čelu Ukrajine, ampak so pričakovali, da bomo imeli zdaj že dolgo opraviti z neko rusko marionetno vlado.«
Ni se zdelo verjetno, a Ukrajinci so, tako dr. Maver, ustavili rusko napredovanje na svojem ozemlju in tudi širše. »Ker ne glede na to, kar ruska politika in ruska diplomacija zagotavljata in trobezljata, je končni cilj obnova Sovjetske zveze. Zatem je globoka patologija. Najprej osebna patologija Vladimirja Putina in potem patologija celotnega KGB sistema, ki stoji za njim.« Po besedah dr. Mavra namreč ne gre le za režim, ki bi temeljil na bogati zgodovini, na bogati tradiciji ruskega carizma in ruske kulture, ampak izključno za režim, ki temelji na dediščini Sovjetske zveze. »Njena največja slabost, hkrati pa tudi največja prednost je, da nima nikakršnih idejnih in vsebinskih temeljev, zato jih lahko poljubno imitira oziroma maskira.«
Režim v Kremlju se je zamajal veliko manj, kot bi marsikdo pričakoval
Putin je v Ukrajini videl nevarnost, saj je, čeprav ni bila idealna, v 30 letih samostojnosti uspela ohraniti osnovno raven demokracije in politične pluralnosti, poudarja dr. Maver. A čeprav je Rusija v vojni, ki jo je zato začela, utrpela hude izgube, se je trenutni režim v Kremlju zamajal veliko manj, kot bi se po številnih ocenah lahko, kar dr. Mavra čudi. Po njegovem so tudi zato v vodo padli vsi dozdajšnji scenariji za končanje ognja. »Imamo paradoks. Rusi so sicer zaustavljeni, a možnosti, da bi se jih pa izgnalo z okupiranega območja Ukrajine, praktično ni. Razen, seveda, če bi se zgodilo tisto, kar je itak ključni pogoj, da se kaj spremeni, to je, da pride do sprememb v samem Kremlju.«
Posledice polstoletnega popolnega obvladovanja politike in družbe v Sloveniji
Tudi Slovenija čuti posledice polstoletnega popolnega obvladovanja političnega in družbenega prostora z ene same strani, opozarja dr. Maver. »Stara generacija, ki je še doživela drugo svetovno vojno in revolucijo ter je prav z nekaterimi vidnimi predstavniki v teh zadnjih desetih letih fizično odšla, nam je nakopala vse to. Njihova objektivna krivda je veliko večja kot krivda teh njihovih mlajših naslednikov.« Ti poznajo le floskule iz učbenikov, ki ponujajo zelo popreproščeno podobo sveta, ugotavlja dr. Maver. Zato se, kot dodaja, niso sposobni soočiti z našo resničnostjo, kar je najbolj žalostni vrh doživelo z odločitvijo o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. »To je pa res bil pljunek na vse tisto malo, kar smo kot skupnost dosegli.«
Doseči bomo morali pomiritev. Trenutno je ni na vidiku, meni dr. Maver, a obenem pozitiven signal vidi v resoluciji Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki je bila sprejeta letos. Pričakuje, da bo spodbudila aktualno oblast k nekaterim pomembnejšim potezam.
