Špela Loti Knoll | (foto: Maja Morela)
Glasba kot pot do boljšega počutja
Svetovalnica Maja Morela Čuk
V eni izmed Svetovalnic smo se posvetili glasbi in njenemu vplivu na zdravje, dobro počutje in blagostanje. Pogovarjali smo se s prog. Špelo Loti Knoll, direktorico inštituta Knoll za glasbeno terapijo, ki že več kot dve desetletji deluje na tem področju. Predstavila nam je tudi mednarodni simpozij Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja, ki se je odvil v Ljubljanji na Akademiji za glasbo.
Na dogodku so sodelovali strokovnjaki s področij glasbene terapije, psihologije, glasbene pedagogike, kognitivnih znanosti ter medicine. Naslov simpozija je namreč izpostavljal spodbujanje zdravja, ki ga ne gre enačiti z zdravljenjem. »Zdravljenje je popravek. Spodbujanje zdravja pa je preventiva, vprašanje, kaj lahko naredimo sami, da se dobro počutimo.« Glasba se danes obravnava kot nefarmakološko sredstvo, ki lahko izboljša počutje, spodbuja povezovanj, lajša stres, pomaga pri kroničnih boleznih, demenci in duševnih stiskah.
Kaj je glasbena terapija?
Prof. Knoll je ena pionirk glasbene terapije v Sloveniji. Študirala je v Cambridgeu, kjer je glasbena terapija že dolgo samostojna in uveljavljena stroka. Tudi v Evropi jo urejajo enotni standardi. Z glasbenimi terapevti sodelujejo tudi strokovnjaki iz drugih področij, saj je človeško doživljanje »večplastno« kot pravi sogovornica: »Človek je večplastno bitje. Glasba seže zelo globoko, a pri obravnavi je nujno sodelovanje različnih strok.« Glasbeni terapevt se od drugih terapevtov razlikuje predvsem v tem, da kot glavno orodje uporablja glasbo, ne pogovora.
Kako poteka glasbena terapija?
Glavna metoda dela je aktivna glasbena improvizacija: »Vsak človek se lahko izraža glasbeno, tudi brez predznanja. Glasba nas hitro in globoko nagovori, včasih še hitreje kot pogovor.« Terapija lahko vključuje improvizacijo na različnih glasbilih, petje, poslušanje glasbe, igranje terapevta v živo ali celo skupno komponiranje. Prisotna mora biti previdnost: »Glasba vedno učinkuje. Pri delu moramo paziti, kako globoko se spuščamo, da je to za klienta še primerno.«
Glasba doseže tiste, ki ne morejo spregovoriti
Glasbena terapija je pogosto namenjena ljudem, ki ne zmorejo verbalne komunikacije. Na primer osebam v komi, umirajočim, osebam z motnjami avtističnega spektra, otrokom po travmatskih izkušnjah. Glasba odpira kanale, ki jih besede ne dosežejo. »Skozi glasbo lahko začutimo drug drugega. To je prvovrstno sredstvo, ki deluje globoko čustveno.« Poseben učinek glasbe se kaže pri ljudeh z demenco: »Glasba odpira identiteto, ki jo drugače izgubljajo. Ob petju in znanih melodijah se lažje znajdejo v času in prostoru.« S pomočjo glasbe terapevt pogosto prvič vzpostavi stik s klientom: »Ljudje z demenco nas presenetijo s tem, kako se znajo vrniti v trenutek tukaj in zdaj.«
Otroci so odprti in ustvarjalni poslušalci
Po izkušnjah terapevtov so otroci posebno odzivni: »Otroci hitreje vstopijo v glasbeni svet. So prožni, pripravljeni eksperimentirati in glasba jih ne obremeni.« Pri otrocih, ki so doživeli travmatične dogodke, lahko glasba postane varen prostor: »Včasih najprej spregovorijo skozi glasbo, šele potem z besedami.«
Frekvence, zvonovi in ritmi srca
Poslušalci so odprli tudi temo frekvenc. Nekateri so opozorili, da so bili včasih cerkveni zvonovi uglašeni na 432 Hz, danes pa prevladuje 440 Hz. Prof. Knoli pojasnjuje: »Vse okoli nas so frekvence. Nanjo reagira tudi voda in mi smo iz 80 % vode. Zato frekvenca vpliva na vsako našo celico.« Raziskave o učinkih različnih uglasitev še potekajo, razprava pa ostaja odprta. V oddajo so se oglasili poslušalci iz različnih krajev in potrdili, da je glasba prisotna od otroštva do starosti, nas združuje pri veselju in žalosti, v domovih starejših postaja dragocena terapevtska pomoč, petje v Sloveniji ostaja močna tradicija. Prof. Knolj posebej poudarja: »Glasba nas spremlja že pred rojstvom in vse do ‘večnih uspavank’. To je ena najlepših značilnosti našega naroda.«
Več pa v oddaji.



