Škof Maksimilijan Matjaž na Teharjah: Resnica in odpuščanje sta močnejša od sovraštva

| 05.10.2025, 12:00 Alen Salihović

V teharski župnijski cerkvi je bila dopoldne spominska sveta maša za žrtve povojnih pobojev, ki so bili v letih med in po koncu druge svetovne vojne mučeni, ubiti ali z območja taborišča smrti v Teharjah odpeljani v smrt. Slovesnost, ki bi sicer potekala v spominskem parku Teharje, je bila zaradi slabega vremena prestavljena v cerkev. »Naše duhovne oči pa ostajajo zazrte tja dol, v tisti kraj groze in trpljenja,« je v pridigi poudaril celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Po maši je zbrane nagovorila zgodovinarja dr. Helena Jaklitsch.

Škof je izpostavil, da slovenska družba še vedno nosi odprto rano nerazčiščene preteklosti. Tisoči žrtev so še vedno brez imena, njihovi posmrtni ostanki pa ostajajo neustrezno shranjeni. »Čakajo na konec političnega ignorantstva in na naše spreobrnjenje, da jih dostojno pokopljemo in sprejmemo očiščene v narodno občestvo,« je dejal. Prav zato je po njegovih besedah še bolj pomenljivo, da se daritev za pobite daruje v »živi cerkvi«, kjer se Kristusova daritev združuje z njihovim trpljenjem in ga preobraža v novo življenje.

Čakajo na konec političnega ignorantstva in na naše spreobrnjenje, da jih dostojno pokopljemo in sprejmemo očiščene v narodno občestvo

V pridigi se je škof Matjaž navezal na molitev papeža Benedikta XVI. ob obisku Auschwitza, ki je bil krik k Bogu za milost sprave. »Spomin na zlo ne sme rojevati sovraštva, temveč pogum za dobro,« je dejal in dodal, da se v vsakem evharističnem obhajanju Kristus spusti v »predpekel človeške zlobnosti«, kjer se dotakne najglobljih temin smrti in jih spremeni v življenje.

Po njegovih besedah so bili pobiti iz sovraštva do Boga, resnice in človekovega dostojanstva. Njihova žrtev je postala »oltár posvečenja«, njihova kri pa se je združila s Kristusovo. Ta »zaklad milosti« nas danes zavezuje, da sprejmemo resnico in si prizadevamo za spravo. »Ko peša čut za zgodovinsko resnico, zamre tudi čut za Božjo resnico,« je opozoril škof in pozval k pogumu, poslušanju, dialogu in pomiritvi.

Ko peša čut za konkretno zgodovinsko resnico, za priznanje dejstev in vrednot, zamre tudi čut za Božjo resnico. Pri človeku in v družbi, kjer se to zgodi, nastopi pot hiranja in izumiranja. Vsak lahko presodi, kako daleč je danes naša slovenska družba na tej poti. Prosimo zato danes Gospoda, da nam okrepi upanje vanj, ki ima tudi za naš narod načrt za življenje, ne za smrti.

Ob koncu je vernike povabil, naj se priporočijo mučencem, ki so izpričali vero v resnico in ljubezen. »Le z roko v roki in z resnico v srcu bomo premagali razdvojenost. Odpuščanje in ljubezen sta močnejša od sovraštva. Bog na križu je močnejši od zla in zlata,« je poudaril škof Matjaž.