Že 20 let prostovoljno zdravijo ljudi

Novice 03. 10. 2025, 09:34 Marjana Debevec

V Mariboru so včeraj pripravili strokovni posvet ob 20. obletnici Ambulante Karitas za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Na dogodku so se zbrali zdravniki prostovoljci, predstavniki javnih ustanov, občine, ministrstva in širše skupnosti. V Ambulanti zdravijo približno 1000 ljudi iz 39 držav, ne glede na raso, spol, nacionalnost, vero ali politično prepričanje. Več kot 50 odstotkov je slovenskih državljanov, 38 odstotkov jih prihaja iz držav bivše Jugoslavije, ostali pa iz Evropske unije in drugih držav.

Ambulanta Karitas je bila ustanovljena leta 2005 kot odgovor na stiske ljudi brez zdravstvenega zavarovanja.

Prostovoljci, ki tam delujejo zagotavljajo brezplačno osnovno zdravstveno oskrbo, nudijo socialno podporo in svetovanje ter ljudem pomagajo, da se vključijo v javni zdravstveni sistem. Vse to deluajo v želji, da bi ohranjali človekovo dostojanstvo z zagptavljanjem bližine in sočutja.

Ambulanta ponuja vrsto zdravstvenih in socialnih storitev:

• osnovni zdravstveni pregledi in obravnava bolnikov

• zobozdravstvene storitve

• izdaja zdravil in osnovne laboratorijske preiskave

• socialno svetovanje in pomoč pri urejanju statusnih vprašanj

• higienske storitve (tuširanje, čista oblačila)

V ambulanti deluje 47 zdravnikov prostovoljcev in 2 zobozdravnika, ob podpori farmacevtov, socialnih delavcev ter redno zaposlene medicinske sestre. Prostovoljstvo zdravnikov je srčika programa.

Na prvem mestu so nevropsihiatrične težave

Dr. Vojko Kanič, vodja Ambulante Karitas, je ob tem povedal: »Dvajset let dela Ambulante Karitas je zgodba o neštetih človeških obrazih, ki so našli pomoč, ko je sistem odpovedal. Dokazali smo, da je dostop do zdravja temeljna človekova pravica. Naša naloga ostaja: biti blizu tistim, ki bi sicer ostali sami.«

»Bolniki v Ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja so drugačni – praviloma bolj bolni. Poleg klasičnih dejavnikov tveganja na njih vplivajo še neurejene socialne, premoženjske in materialne razmere. Niso prizadeti zgolj telesni organski sistemi, pač pa mnogokrat tudi psiha.

Na prvem mestu zato niso bolezni srca in ožilja, kot pri splošni populaciji, ampak nevropsihiatrične težave, respiratorna obolenja ter šele nato srčno-žilne bolezni. Več je alkoholizma, kajenja, uporabe psihotropnih snovi, tuberkuloze in drugih prenosljivih bolezni.

Zaradi tega je zelo pomemben multidisciplinarni – tudi socialen – pristop, predvsem pa tak, ki bolnikom ne poslabša že tako slabe samopodobe.

V Ambulanti Karitas zdravimo okoli 1000 ljudi iz 39 držav, ne glede na raso, spol, nacionalnost, vero ali politično prepričanje. Presenetljivo je več kot 50 % slovenskih državljanov, 38 % jih prihaja iz držav bivše Jugoslavije, ostali pa iz Evropske unije (9 %) in drugih držav.

Prostovoljno delovanje za medicino ni nič posebnega – primarni cilj medicine je pomagati. Znana je resnica, da tisti, ki pomaga, občuti in dobi več, kot tisti, ki pomoč prejme. Takšno delo ne pričakuje posebne javne pozornosti ali zahvale, a žal opažamo, da je med mladimi zdravniki prostovoljcev vse manj.«

Ambulanta potrebna, ker naš zdravstveni sistem ne deluje

Dr. Dejan Kupnik, dolgoletni prostovoljec, je pojasnil, da vsak bolnik, ki pride k njim, nosi svojo zgodbo – pogosto zgodbo izgube in stiske. Prostovoljstvo v Ambulanti Karitas je zato po njegovih besedah potrditev Hipokratove zaprisege: zdraviti človeka, ne njegovega statusa.

»Delo v Ambulanti Karitas pa odpira še več pomembnih vprašanj. Sprva je bilo delo zdravstvenih delavcev v njej mišljeno kot prostovoljstvo – kot pomoč marginalnim skupinam, kot so izbrisani in Romi. Danes pa je vedno več ljudi, ki so iz rednega sistema izključeni.

Tu se postavlja vprašanje: ali je za oskrbo teh ljudi odgovorna država ali prostovoljci in pro bono organizacije? In kako dolgo lahko prostovoljni sistem, ki deluje na etični pogon, sploh vzdrži?

Pro bono delo v ambulanti ni le pomoč bolnikom brez zavarovanja. Je tudi opomin strokovni javnosti in odločevalcem, da morajo v svojo prakso vrniti sočutje, altruizem in resno razmisliti o lastni odgovornosti do teh ljudi.

Težko je soditi, kakšna bo prihodnost. Naš cilj bi moral biti, da ambulante čez 25 let ne bi bilo več potrebno, ker bi sistem deloval za vse.

A ob trenutnih razmerah, ko javni sistem šepa že pri oskrbi zavarovanih, je težko pričakovati, da bo zmogel vključiti še karitativne zdravstvene deležnike.

In nazadnje – če kot država znamo poskrbeti za begunce in pribežnike, ali imamo v srcih in izvedbeno dovolj poguma, da enako storimo tudi za najbolj ranljive med lastnimi državljani?«

Družba je živa, ko poskrbi za najbolj ranljive

Dr. Bojan Krebs, soavtor knjige ob 20-letnici, je prepričan, da ambulanta Karitas ni le zdravstvena ustanova, ampak pričevanje, da je družba živa, kadar zna poskrbeti za najbolj ranljive. Knjiga ob 20-letnici je spomin in hkrati klic k odgovornosti za prihodnost.

Ambulanta Karitas zato želi ostati prostor dostojanstva, bližine in sočutja. Prava rešitev pa je družba, ki bo vsem ljudem zagotavljala osnovno zdravstveno oskrbo. Cilj je, da bi čez desetletja tovrstne ambulante postale nepotrebne – ker bi imel vsak človek dostop do zdravnika.

Simbol solidarnosti in človečnosti

Ob koncu strokovnega posveta je predsednik Nadškofijske karitas Maribor Branko Maček, strnil ključne poudarke razprave in nakazal pot Ambulante Karitas v prihodnje desetletje. Poudaril je, da Ambulanta Karitas ni le prostor zdravstvene oskrbe, ampak tudi simbol solidarnosti in človečnosti, kjer vsak človek najde bližino, dostojanstvo in upanje.

Predsednik je posebej izpostavil tri temeljne izzive za prihodnost:

1. Ohranjanje in razvijanje prostovoljstva zdravnikov, medicinskih sester in drugih strokovnjakov, ki so srce in obraz Ambulante – človečnost močnejša od meja, ki jih postavlja sistem – poleg zdravstveno nezavarovanih je potrebno izpostaviti tudi osebe z zadržanimi pravicami iz zdravstvenega zavarovanja.

2. Krepitev sodelovanja med humanitarnimi organizacijami in javnim zdravstvenim sistemom, da nihče ne bo ostal brez pomoči.

3. Nadaljnje zagotavljanje stabilnega financiranja, da bo Ambulanta lahko ohranila svojo kakovost in dostopnost.

Ob tem je izrekel iskreno zahvalo vsem zdravnikom prostovoljcem, medicinskim sestram, socialnim delavcem, donatorjem in podpornikom, ki so omogočili, da Ambulanta že dvajset let odpira vrata najranljivejšim. Poudaril je, da Ambulanta Karitas ostaja prostor upanja, ki nas vse uči, kako graditi bolj pravično, sočutno in povezano družbo.