Vdori dronov nova oblika nevarnosti

Svet | 02.10.2025, 15:19 Helena Križnik

Stara celina se ob oboroženih spopadih na ozemlju Ukrajine sooča tudi s hibridno vojno. Njen del so med drugim vdori brezpilotnih letalnikov v več članic Evropske unije in zveze Nato v minulem mesecu. Ker droni na tak način do zdaj niso bili množično uporabljeni, niso bili prepoznani kot resna grožnja varnosti zračnih prostorov. To se utegne spremeniti, če ne bo prišlo do prekinitve ognja, je opozorila obramboslovka dr. Jelena Juvan. Kakšen bi moral biti primeren in učinkovit odziv?

Brezpilotni letalniki kot izjemno učinkoviti oborožitveni sistemi

Brezpilotni letalniki so se pokazali kot izjemno učinkoviti oborožitveni sistemi v vojni, s katero se sooča stara celina, je ugotavljala dr. Jelena Juvan z ljubljanske fakultete za družbene vede. »Pri tem je Rusija s pomočjo Irana na bojiščih v Ukrajini uporabila te roje brezpilotnih letalnikov, proti katerim ni bilo neke učinkovite zaščite. Domneve so, od kod prihajajo ti brezpilotni letalniki, vendar zaradi značilnosti letenja in delovanja brezpilotnih letalnikov, ki so nevidni obstoječim radarskim sistemom, v bistvu z gotovostjo ni mogoče trditi, da stoji za tem Rusija.«

Dr. Juvan je še dodala, da niti ni nujno, da ti brezpilotni letalniki priletijo ali z ruskega ali z beloruskega ozemlja. »Tudi na ozemlju zahodnoevropskih držav Rusija deluje tako, da plačuje posameznike, ki potem lahko upravljajo s temi brezpilotni letalniki v bližini nekih letališč ali ostale kritične infrastrukture.«

Kaj bi pomenila postavitev protidronskega zaščitnega zidu?

Evropska unija in zveza Nato sta se odzvala, kot sta se v tem trenutku lahko, je opozorila dr. Juvan. Že nekaj časa se govori o možnosti zaščitnega zidu proti dronom? Kaj bi pomenila njegova postavitev? »Ne gre za zid v klasičnem pomenu besede, ampak za obsežen, slojevit sistem protidronskega delovanja z mrežo radarjev, detektorjev radijskih frekvenc, kamer in tako imenovanih jammerjev, ki motijo signal, na osnovi katerega delujejo brezpilotni letalniki... Tu so še laserski sistemi, prestrezniki brezpilotnih letalnikov v fizičnem pomenu... Vse to bi moralo biti razporejeno v različnih plasteh vzdolž držav, ki mejijo na Rusijo ter Belorusijo in Ukrajino.«

Vzhodna meja stare celine je zelo dolga, je ob tem spomnila dr. Juvan, zato je postavitev vprašljiva. Prav tako bi šlo za zelo velik strošek. »Večja verjetnost je, da bo odločitev šla v smer, da se ščitijo mogoče ključne točke in kritična infrastruktura.«

Najučinkoviteje pa bi bilo, tako dr. Juvan, da bi le poiskali rešitev za konec oboroženih spopadov v Ukrajini in za skupno bivanje z Rusijo na stari celini.