Še skupna fotografija za zaključek kolesarskega romanja Od Marije k Mariji 2025 | (foto: Rok Mihevc)
Od Marije k Mariji 2025: 3. dan – Videm Dobrepolje - Stična
Radijski utrip | 08.09.2025, 13:00 Robert Božič
Danes je zadnji dan letošnjega radijskega romanja "Od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju". Naše radijske sodelavke in sodelavci so v tem dopoldnevu kolesarili na relaciji Videm Dobrepolje - Krka - Ivančna Gorica - Stična, v tamkajšnji v svetoletni baziliki Žalostne Matere Božje pa se s slovesno sveto mašo zaključuje letošnje radijsko romanje.
Sveto mašo vodi predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje, somašuje pa opat Maksimiljan File in mnogi duhovniki, nekateri med njimi so z nami danes tudi kolesarili.
V pridigi je opat Maksimiljan File opozoril na pomen romanj in se nato navezal na današnjo božjo besedo: »Božje ljubezen nas nikoli ne zapusti. Bog je z nami, tudi v času negotovosti in stiske. V Jezusu nam Bog kaže sebe na viden, otipljiv in konkreten način. Prerok Mihej v 1. berilu pravi, da nas Bog ne bo zapustil. Pavel v 2. berilu spodbuja kristjane, naj bomo Božji sodelavci. Današnji evangelij pa je zelo naporen za branje, tudi za poslušanje, ampak zelo jasno govori, da Bog nikoli ne bo zapustil svojega ljudstva. Da on nikoli ne obupa nad svojim ljudstvom.«
Biti znamenje današnjemu času
»Kot Jezusovi učenci smo poklicani, da to dobro novico sporočamo tudi drugim. Da omogočimo, da to dobro novico slišijo še drugi in tako tudi oni dobijo priložnost, da zaživijo boljše življenje, življenje njegovih polnosti,« je nato naglasil opat.
»Romarji kolesarji Radija Ognjišče, romarji upanja, pričevalci na tej romarski poti v vsakdanjem življenju in konkretno tudi vi, sodelavci Radija Ognišča v svoji službi, ste znamenje današnjemu času. Povezujete gibanje telesa in gibanje srca. Vaše kolesarjenje je molitev v gibanju, pesem v naravi, pričevanje, da vera ni nekaj mrtvega, ampak živega!«
Nato pa je opat Maksimiljan pozval, da vzamemo Marijo za zgled, v njeni proaktivni drži: »Tako in zato je tudi vsakdo izmed nas poklican, da izstopi iz svoje omejenosti in stopi k svojemu bratu in sestri, svojemu bližnjemu in se z njim sreča, da z njim deli radosti in preizkušnje, da ga spremlja na življenski poti.«
»In kot tako skupaj hodimo po dosti krat prašni življenski poti, kjer srečujemo rane, bolečine, bolezni, skrhane odnose, imamo lepo priložnost, da izpolnimo tisto Jezusovo naročilo, lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil, nag sem bil, v ječi, bolan.«
Opat Maksimiljan je nagovor sklenil z mislijo: »Dragi bratje in sestre, dragi sodelavci Radija Ognjišče, ne bo torej to vaše kolesarsko romanje znamenje tudi za nas, ki smo ostali doma, da življenje ni tekmovanje, ampak je pot. Da cilj ni zmaga, ampak srečanje in da vse poti vodijo k Mariji in po njej h Jezusu Kristusu, našem gospodu. Amen.«
V nadaljevanju najdete nekaj utrinkov z današnje poti, ki jih iz ure v uro dopolnjujemo, romanje lahko spremljate prek oglašanj v naš radijski program, najbolj ažurno pa odmeva na našem FB profilu, kjer najdete še mnoge zanimivosti iz ozadja.
Refleksija tretjega dne skozi oči Toneta Gorjupa
Sklepni dan radijskega romanja smo začeli pred šesto uro zjutraj. Prostor jutranjega srečanja pa v kletnih prostorih župnišča Videm Dobrepolje. Nujna opravila, pakiranje in kmalu po šesti smo bili zunaj. Prtljaga v kombiju, radijci s predstavnikoma Karitas in semiškim župnikom Lukom Zidanškom, ki se nam je pridružil v nedeljo popoldne pa na poti proti Zavodu sv, Terezije, kjer so nam pripravili zajtrk. Bil je povsem primeren za kolesarje.
Direktorica se nam je pridružila pred koncem zajtrka in povedala nekaj znanih dejstev. Dom je povsem zaseden, občutijo kadrovsko stisko, a nekako gre. Bolj zanimiva pa so pričakovanja uporabnikov. Na prvem mestu je jedilnik oziroma hrana, na drugem prisotnost zdravnika in na tretjem dnevna sveta maša. Lepo skrbijo za vse troje.
Obisk varovancev smo začeli ob sedmi uri zjutraj s pesmijo ter nepogrešljivo Mihovo frajtonarco in Jakobovo kitaro. Največja skupina se je zbrala v dnevnem prostoru z bogato knjižnico, sledili so obiski po sobah. Pri ostarelih ni manjkalo navdušenja, enako pri osebju.
V dokaj gosti megli smo izpred župnišča, kjer smo se na hitro poslovili od gostiteljev in prejeli podobice s svetinjicami od bogoslovca Janeza iz Radovljice, ki je na pastoralni praksi, krenili proti Krki. Pred Krko nas je po daljšem vzponu in še nekaj klancih in zatem prijetnem spustu pozdravilo sonce. Čeprav smo župnijo pred leti na kolesarskem romanju od Marije k Mariji že obiskali, nas je pričakalo nekaj novosti.
Pod cerkvijo stoji nov župnijski dom nadškofa Franca Perka; imajo tudi novega župnika Dejana Pavlina. V oznanilih je farane povabil: Lepo bi bilo, da jih pridemo v čim večjem številu pozdravit. Naj vidijo, koliko nas je, ki radi poslušamo Radio Ognjišče. Med župljani, ki so nas pričakali, je bil tudi novomeški škof Andrej Saje, ki je držal obljubo in zadnji del poti od Krke do Stične kolesaril z nami. Kot povsod, smo srečevali prijatelje, ki so bili na naših počitnicah, na gala koncertih, na Brezjah ali na obisku v naših prostorih v Zavodu sv. Stanislava. Juretovo predstavitev kolesarske ekipe v verzih so lepo sprejeli. Kor povsod drugod je odmevala harmonika, pa kitara, pesem; celo zavrteli so se nekateri.
Začrtan program, ki nas je vsak dan posebej dobrohotno priganjal, je oznanil čas za odhod. A kljub temu smo si vzeli nekaj časa za ogled šolskega čebelnjaka, za katerega z veliko ljubeznijo skrbi v domačih krajih dobro znan Tonček. Pokazal nam je del tega, kar spoznavajo šolarji pri vsakoletnem čebelarskem krožku. Spet nekaj ravninskih kilometrov in že smo bili v Ivančni Gorici na hribu, na katerem stoji cerkev sv. Jožefa.
Po ustaljenem programu smo najprej vstopili v svetišče, ki nagovarja s svojo mladostno svežino. Opazili smo zanimiv kip sv. Jožefa, a zares je nanj opozoril župnik Jurij Zadnik, ko nas je nagovoril pred cerkvijo. Od leta 2023 oltarni del prezbiterija krasi nova skulptura Jožefa, ki ga je izdelal kipar oziroma rezbar Jože Trontelj. Ko je nedavno župnijo obiskal beograjski nadškof kardinal Nemeta, je opozoril na njegovo preprostost, milino in odločno romarsko držo. Jezusov rednik drži v roki popotno palico in strmi predse, kot da se nekam odpravlja. Med tistimi, ki so nas prišli pozdravit, pa niso bili samo domačini, celo z Notranjske in Goriške so prišli nekateri, da bi se srečali z nami. S kolesom pa se nam je za zadnji del poti pridružil župnik Dejan, ki nas je gostil v Krki.
In pred poldnevom naš končni cilj - bazilika Žalostne Matere Božje v Stični; tudi svetoletno svetišče, za katerega skrbijo cistercijani. Pred baziliko so nas pričakali poslušalci, ki smo jih srečevali na kolesarskem romanju in mnogi drugi iz vseh krajev Slovenije od Bele Krajine do Gorenjske in od Obale do Prekmurja. Med romarji ni manjkalo drugih kolesarjev, ki so po našem zgledu vrteli pedala k Mariji v Stično.
Tam je bila tudi ekipa Planet TV, ki je želela pripraviti poročilo o našem romanju in prazniku Marijinega rojstva. Opoldansko praznično mašo, ki jo je daroval škof Andrej Saje, smo neposredno prenašali prek valov Radia Ognjišče. Pridigal je opat Maksimilijan File. Med drugim je poudaril, kako smo s svojim romanjem povezali različne Marijine kraje, ki smo jih obiskali v minulih dneh. Zatem se je ustavil pri Mariji, ki je bila v vseh pomembnih trenutkih življenja odprta Božjemu duhu in postala njegova sodelavka, novozavezna skrinja zaveze, zato tudi naš zgled, naša priprošnjica in vodnica k Jezusu Kristusu.
Po koncu praznične maše je bazilika postala kraj še zadnjega srečanja z našimi PRO-jevci. Jure je še enkrat poskrbel za svojevrstno predstavitev kolesarske ekipe, ki se ji je tokrat po Mojci in Petru pridružila še Slovenska Karitas ob 35 letnici svojega delovanja delovanja. Lahko dodam, da je tudi pri tem imel pomembno vlogo naš Franc Bole, saj je s Predalom dobrote v Ognjišču tlakoval pot dobrodelnosti v Cerkvi v Sloveniji in bil prvi direktor naše Karitas. Predstavitvi je sledilo druženje pred baziliko. Obenem je vsak dobil spominsko razglednico s kolesarsko ekipo in novo knjižico, ki je izšla ob 60-letnici Ognjišča in 30-letnici Radia Ognjiče. Praznik Marijinega darovanja je kljub na zunaj običajnemu delovnemu dnevu privabil v Stično množico in celo župnik p. Branko Petauer se je čudil, od kod toliko romarjev. Za nas to ni bilo presenečenje, saj nam je znana zvestoba naših poslušalcev. Ti so nas spraševali: Kje boste kolesarili prihodnjič?
Cistercijani so nas pozneje povabili še v obednico, da smo se okrepčali in tako pripravljeni nadaljevali pot do doma. Škof Andrej Saje do Krke, kjer je pustil avto, enako tamkajšnji župnik, Luka Zidanšek se je s kolesom vrnil v Semič, glavnina kolesarjev pa do Ljubljane oziroma Zavoda sv. Stanislava, kjer domujemo. Bogu in Mariji hvala za vse!
Ivančna Gorica
Občina Ivančna Gorica je imela sredi leta 2023 približno 18.020 prebivalcev, naselje Ivančna Gorica pa okoli 2.200. Župnik je Jurij Zadnik, župan Občine Ivančna Gorica je Dušan Strnad.
Župnijska cerkev je posvečena sv. Jožefu. Župnija je bila ustanovljena 15. avgusta 1989; pred tem je bila Ivančna Gorica podružnica opatije Stična. Cerkev sv. Jožefa je bila posvečena 2. maja 1999. Prvi župnik je bil msgr. Jože Kastelic, ki je zaradi izjemnega dela postal tudi častni občan občine.
Župnija ima danes 3600 prebivalcev, deset odstotkov jih obiskuje nedeljska bogoslužja. Ivančna Gorica je zaradi bližine Ljubljane za mnoge le spalno naselje. Kljub temu pa je občestvo živo, saj imajo poleg liturgičnih služb pevcev, ministrantov tudi nov skavtski steg, dve zakonski skupini, skupino za ženske Jožefine, skupino za moške Ecclesia, skupino starejših Sožitje in biblično skupino. Skozi leto pripravljajo podkast večere z gosti...
Obiskujejo jih tudi romarji, saj sta, poleg sv. Jožefa, ki ima od lani nov oltar in je mogočen priprošnjik, v župnijski cerkvi tudi relikviji sv. Bakhite in sv. Janeza Pavla II. V Ivančni Gorici je moč začutiti močno povezanost s Stično, s tamkajšnjim cistercijanskim samostanom, izredno duhovnostjo in vsem, kar bogati te kraje.
Med znamenite ljudi iz Ivančne Gorice sodita igralec Janez Eržen (1929–2009) in pevka Nina Pušlar.
Krka
Na Krki, obsijani s soncem, se je našim kolesarjem na poti do Stične pridružil predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Povedal je, da mu je ta kraj še posebej blizu, saj se je v teh krajih rodil nadškof Perko.
»Tukaj je tudi izvir reke Krke, ki teče potem dol tudi preko mimo Novega mesta. Mi smo na okljuku reke Krke, ravnokar slišali tudi pesem Lojzeta Slaka o Krki, tako da izvir je nekaj, kamor vsi gremo. Danes je praznik Marinega rojstva in Marija je bila pravzaprav srednica Božje milosti. Je posredovala nam Božjega sina in tako se tudi mi tega izvira veselimo in se ob njem tudi krepimo,« je kolegici Nataši Ličen povedal škof Saje.
»Danes v Evangeliju beremo rodovnik Jezusa Kristusa in se lahko tudi mi spomnimo vsak svojega roda, se pravi svoje zgodovine in smo hvaležni za to, kar smo prejeli, kar prejemamo in se med seboj tudi povezujemo in tudi vemo, da naša pot gre naprej... Se pravi naša pot je smiselna in ima nek namen, ki ga odkrivamo na tej sami poti. Tudi recimo današnje romanje je neke vrste taka pot, po kateri teče naše življenje naprej,« je še povabil škof Andrej, ki bo skupaj z stiškim opatom in zbranimi duhovniki daroval sv. mašo v baziliki v Stični.
Naselje Krka ima okoli 240 prebivalcev, občina Ivančna Gorica, ki vključuje območje župnije, pa je sredi leta 2023 štela približno 18 020 prebivalcev. Župnik župnije, ki je enajsta na naši romarski poti, je Dejan Pavlin. Glavna župnijska cerkev je posvečena svetima Kozmi in Damijanu. Cerkev izvira iz 12. stoletja in je skozi stoletja doživela več sprememb .
Med znamenite osebnosti s Krke sodijo:
Franc Perko (1929 - 2008), rojen na Krki, deloval kot nadškof v Beogradu,
France Slana (1926 - 2022), akademski slikar, priseljen na Krko, kjer je umetniško deloval in živel,
Avgust Likovnik (1926- 2006), slovenski kegljač, predsednik Svetovne kegljaške zveze,
Še danes pa na Krki živi Borut Javornik, kanuist (3.mesto ekipno na svetovnem prvenstvu 1989 v ZDA in delezenec Poletnih olimpijskih iger Barcelona 1992).
In kaj lahko na Krki doživite, kaj si velja ogledati? Cerkev sv. Kozme in Damijana - stara romanska cerkev z bogato zgodovinsko plastjo, vključena v register kulturne dediščine, naselje Krka leži blizu izvira reke Krke, kar ponuja posebno naravno lepoto in geografski pomen.
V krajih belih menihov, prav blizu Jurčičeve Muljave in njegovih junakov Jurija Kozjaka, desetega brata in drugih, tam, kjer na svetlo priteče tista reka, ki je Sloveniji podarila eno najlepših dolin, Krka, leži kraj z istim imenom. Bližina vodnega izvira, izredno lep naravni svet, ki govori brez besed o Stvarniku, je verjetno spodbudil prve častilce svetih Kozme in Damijana, da so jima posvetili svetišče tod. Malo je krajev in pokrajin, ki so še ohranili enkratno podobo sožitja naselja in narave, kot je prav Krka. Kraj obvladujeta mogočen zvonik z baročno kapo in prostorna cerkev, obdana s pokopališčem, okrog pa so zbrane hiše, ki kakor da iščejo zavetja pri cerkvi.
O Krki je že nekoč veljalo, da romar, ki se zateče k svetima Kozmi in Damijanu, od tod ne bo odšel razočaran. Obstaja posebna knjiga čudežev in uslišanj, ki so se zgodili tam. V letih 1710 do 1784 je bilo zapisanih kar 745 takih primerov. Tudi danes nekateri zelo zaupajo v priprošnjo svetih zdravnikov Kozme in Damijana. Lani so na Krki blagoslovili novo župnišče, poimenovano po nadškofu Francu Perku.
Videm Dobrepolje
Pred nadaljevanjem poti proti Krki, so naši kolesarji razveselili varovance doma v Zavodu sv. Terezije, kjer skrbijo za starejše. Ustanovitelj zavoda ki nosi ime karmeličanske redovnice, sv. Terezije Deteta Jezusa, pa je Župnija Dobrepolje Videm.
Naselje Videm Dobrepolje je imelo leta 2020 približno 590 prebivalcev, celotna občina pa okoli 3900. Župnik župnije je Franc Škulj, kaplan Marinko Bilandžić, župan Občine Dobrepolje pa je Janez Pavlin.
Glavna cerkev župnije je posvečena povišanju sv. Križa. Podružnice so: sv. Antona Padovanskega (Zdenska Reber), sv. Florijana (Ponikve), sv. Jožefa (Hočevje), Marije Kraljice rožnega venca (Podgorica), sv. Martina (Podpeč), sv. Miklavža (Podgora), Povišanja sv. Križa (Mala Ilova Gora), sv. Vida (Kompolje). Kapela svetega Duha se nahaja v župnišču.
Iz Vidma izvira več pomembnih osebnosti: Anton Klančnik (ljudski pesnik), Štefan Primožič (učitelj in prvi direktor Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani), Bernard Tomšič (dramatik, pisatelj, prevajalec).
Znamenita je cerkev sv. Florijana v vasi Ponikve, Jakličev dom pa je kulturni center z etnološko zbirko, spominsko sobo, knjižnico, glasbeno šolo in virtualno galerijo Franceta Kralja. Zgovorno je tudi spominsko obeležje bratoma Kralj v Vidmu.