
s. Meta Potočnik, Darja Molan in Tinkara Srnovršnik | (foto: Lidija Zupanič)
Rožnati oktober: Ne pozabi nase
Svetovalnica | 26.09.2025, 11:53 s. Meta Potočnik
September in oktober sta letos obarvana v vijolično in roza barvo. Govorimo namreč o dveh mednarodnih mesecih ozaveščanja o raku rodil - vijolični september - in raku dojk - rožnati oktober. Letošnje leto poteka pod geslom Ne pozabi nase. V jutranji Svetovalnici smo zato gostili specialistko ginekologije in porodništva iz Zdravstvenega doma Ljubljana Tinkaro Srnovršnik, in predsednico združenja Europa Donna Slovenija in vodjo sekcije za ženske z ginekološkimi raki Darjo Molan, ki je tudi sama kot zelo mlada prebolela raka dojke.
Darja, pri Europa Donna opozarjata na pomen preventivne preventive zgodnjega odkrivanja ter odpravljanja stigme, ki je še vedno prepogosto prisotna vpliv na življenje žensk in celotne družine. Letošnje geslo Ne pozabi nase prav gotovo ni povezano z egoizmom, kajne?
Vsekakor ne! Kajti, ko ženska enkrat zboli, ni prizadeta samo ona, ampak je prizadeta v resnici celotna družina. Zato je tako pomembno, da ona v samem začetku skrbi za sebe, za svoje zdravje, za morebitne spremembe, ki se nakazujejo in da te najde dovolj zgodaj.
Gospa Tinkara Srnovršnik, vi ste specialistka na tem področju raka rodil. Kateri so ti raki, naj kaj bodo ženske pozorne, saj se simptomi pokažejo precej pozno, kajne?
Predvsem je tukaj potrebno poudariti, da so raki rodil zelo raznovrstna skupina bolezni, med katere uvrščamo rak materničnega vratu telesa, maternice, jajčnikov, jajcevodov, zunanjega spolovila in pa nožnice. Temu primerni so lahko tudi znaki in simptomi. Predvsem poudarjam, da naj bodo ženske pozorne, če se pojavijo kakršne koli nenormalne krvavitve, kot je denimo recimo krvavitev po spolnem odnosu ali pomenopavzna krvavitev. Ženska namreč, ko enkrat izgubi menstruacijo, ko je eno leto brez menstruacije v menopavzi, ne sme nikoli več za krvaveti. Potem ženske, ki še imajo menstruacije, naj bodo pozorne na kakršne koli spremembe menstruacijskega ciklusa. Potem seveda kakšne bolečine, tako v spodnjem delu trebuha kot v križu. Kakšen občutek napihnjenosti, občutek pritiska v trebuhu. Pogosto nam tudi rečejo, da se jim je nenadoma povečal obseg pasu, lahko tudi nenamerno hujšajo ali pa so zelo utrujene in tega ne morejo pripisati nobenemu drugemu razlogu.
Lahko se pojavijo tudi spremembe pri odvajanju blata ali pa vode. Ko govorimo o zunanjem spolovilu naj bodo pozorne na kakršnekoli ranice in izpuščaji, in pa zlasti, če je že znano kronično vnetje, ki se mu, ki se mu reče lihen sklerozus, da so pozorne na kakršnokoli močnejše srbenje spolovila ali pa kakšne druge spremembe.
Torej so to lahko spremembe, na katere niti nismo tako zelo pozorni, ker so zelo majhne in nič posebnega na prvi pogled. Gospa Tinkara Srnovršnik zakaj pa se raki rodil, verjetno tudi po vaših izkušnjah, večkrat odkrijejo prepozno?
V zgodnjih fazah ginekoloških rakov pogosto manjkajo neki značilni značilni simptomi. Tako recimo rak jajčnikov ali pa rak maternice zelo dolgo ne povzročata popolnoma nobenih težav. Ko pa se težave začnejo pojavljati, so lahko zelo nespecifične, recimo občutek napihnjenosti, kar je v tem življenjskem obdobju ženske pogosto, in zato gospe v menopavzi tega ne povezujejo z boleznijo. Nekatere odlašajo z obiskom ginekologa zaradi strahu zaradi pomanjkanja informacij, sramom in stigmatizacijo bolezni. Tu je še nepoznavanje družinske anamneze, kar je zelo pomembno. Potem je tu seveda še težava, da presejalnih programov za glavnino ginekoloških rakov žal ni. Obstaja samo odličen presejalni program za raka na materničnem vratu ZORA, medtem ko ostale ginekološke rake žal težje v zgodnji fazi odkrijemo ravno zaradi tega. In pa seveda nekateri raki so na žalost tudi precej agresivni, določene oblike, denimo rak jajčnikov, ki potekajo zelo hitro in bolezen hitro napreduje, še preden imamo zunanje simptome.
Omenili ste, da se nekatere ženske v današnjem času še kar bojijo ginekoloških pregledov. Potrebni so sicer redni pregledi. Kaj to pomeni?
Imamo program ZORA, ki je naš slovenski državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka in predrakavih sprememb na materničnem vratu. To je pravzaprav zelo velika zgodba o uspehu za Slovenijo, ker od uvedbe tega programa leta 2003 se je pojavnost raka materničnega vratu več kot prepolovila, kar je nedvomno velik uspeh in danes lahko rečemo, da o raku materničnega vratu vemo pravzaprav dovolj, da lahko preprečimo praktično vsak primer tega raka.
V ta program so ženske pisno vabljene med med 20. in 64. letom na odvzem brisa materničnega vratu. Začnemo v 20. Letu starosti in ponovimo po enetesta a letu. Če sta oba negativna, nadaljujemo s pregledi na tri leta. Naj poudarim in povabim vsako, da se odzove, kajti to je minimalni vložek, ki ga vsaka stori zase. Da ne pozabi nase.
Kaj pa v primeru, da je ženska zaskrbljena, in bi rada šla na pregled prej kot v treh letih?
Res je, nekatere ženske se poslužujejo tudi obdobnih vmesnih odvzemov brisa, ampak z vidika stroke je triletni interval za zdravo žensko dovolj.
Cepljenje proti HPV virusu: Kako pomembno in koliko časa ima cepivo učinek?
Moramo vedeti, da je okužba s humanimi papiloma virusi HPV najpostejša spolno prenosljiva okužba, s katero se vsaj enkrat v življenju okuži praktično vsak spolno aktiven posameznik. Mladi ljudje se najpogosteje okužijo ravno v prvem letu od začetka spolnih odnosov, taki visoka pojavnost okužbe ni presenetljiva. Ker se to dogaja največ med 15. In 25. letom starosti, začnemo cepiti dekleta in fantje že pred vstopom v spolno aktivno življenje. To cepivo preprečuje okužbo pred tistimi HPV virusi, ki morejo v večji meri povzročiti rakave ali predrakave spremembe. To so spremembe na materničnem vratu in pa pri obeh spolih raka ustnega dela žrela. zadnjika in pa zunanjega spolovila, prav tako pa preprečuje nastanek genitalnih bradavic. V program cepljenja so v Sloveniji vključeni fantje in pa dekleta, ki obiskujejo šesti razred in pa tudi vsi zamudniki in zamudnice do dopolnjenega šestindvajsetega leta. Pri starejših je cepljenje seveda tudi možno, a je samoplačniško. Tudi po zdravljenju, recimo že pri predhodnih predrakavih sprememb, poživitveni odmerki niso potrebni.
Rakave spremembe rodila so tudi, predvsem pri mlajših, lahko vzrok za neplodnost. Kakšni so možnosti za ohranitev plodnosti? Kako agresivna so ta zdravljenje teh rakov rodil?
Zdravljenje ginekoloških rakov poteka multidisciplinarno, kar pomeni, da pri zdravljenju ne sodeluje samo ginekolog, onkolog, operater, ampak tudi še drugi specialnosti. Seveda je to odvisno od lokacije vrste raka, kako je rak razširjen, kakšno je splošno zdravstveno stanje ženske. Običajno se najprje opravi kirurški operativni poseg. Sledijo možnosti obsevanja, se pravi radioterapija in pa različne oblike tako imenovanega sistemskega zdravljenja, od kemoterapije do hormonske terapije. Če je takšna vrsta raka, so tu še različna tarčna zdravljenja in pa tudi imunoterapija. kar tudi ni zanemarljivo in je zelo pomembno še posebej pri mlajših ženskah. Okrevanje z rehabilitacijo je zelo pomemben del samega procesa zdravljenja, ki ga ne gre zanemariti. Med ginekološkimi raki je najbolj pogost rak materničnega telesa, ki je tudi zelo dobro ozdravljiv.
Darja Molan, vi ste na tem področju zelo aktivni kot predsednica združenja Ruropa Donna Slovenija. Kako pa je s številkami raka dojk v Sloveniji, katere skupine žensk so najbolj ogrožene?
V združenje Europa Donna Slovenija smo letos prvič združili obe kampanji: vijolični september in pa rožnati oktober, in sicer z namenom, da bi ženske opozorili, kako pomembno je celotno zdravje, ne samo zdravje dojk. Mi imamo že od leta 2018 sekcijo za ženske z raki rodil od leta 2020 pa se vključujemo v pobudo evropskega združenja za ginekološko onkologijo in imamo celoten september različne dogodke. Letos smo jih imeli devet. To pa z namenom, da bi ženske osveščali po celotni Sloveniji.
Kako pomembno je, da se udeležujejo rednih ginekoloških pregledov? Kako pomembno je, da so pozorne na te neke nespecifične znake in če govorimo pri raku dojk, kjer smo mogoče že nekako uspeli zmanjšati stigmo, pa je ta pri ginekoloških rakih še vedno zelo prisotna. Zato smo rekli, da bomo združili tudi vijolični oziroma priključili vijolični september, in bomo na tak način mogoče še bolj slišani, kajti za rakom se pravi za ginekološkimi raki vsako leto zboli okoli 650 žensk. Če pa govorimo o predrakavih spremembah na materničnem vratu, pa je takih žensk kar okoli 1600. Zato je izjemno pomembno, da se ženske udeležujejo rednih ginekoloških pregledov in tudi, da se fantje in dekleta cepijo proti vir proti virusu HPV. Pri raku dojk pa so najbolj ogrožene starejše ženske, saj približno 80 % žensk zboli starejših od 50 let, medtem ko 15 % jih je tam od 40 do 50. 5 % je pa celo mlajših od 40 let. Se pravi, še vedno lahko rečemo, da je to bolezen starejših in tukaj lepo ta leta pokriva presejalni program DORA. Vsaka ženska med 50. In 65. letom je povabljena na preventivno mamografijo. Jaz vedno rečem, da je to darilo za 50. rojstni dan, ko prideta vabili DORA in SVIT:
Mislim, da je naša tudi zelo pomembna naloga žensk, da tudi moške spodbudimo, da se udeležujejo presejalnega programa SVIT. Ker kaže, da smo še vedno ženske tiste, ki smo bolj ozaveščene in bolj skrbimo za zdravje in se v večji meri udeležimo pregledov.
Dobra novica je, da se bo v prihodnje program DORE širil in bo pokril še večjo starostno skupino, in sicer od od 45. do 74. leta.
Omenjali ste že samopregledovanje dojk. Verjetno je to nekaj, kar zlahka damo na stran in se s tem rajši ne ukvarjamo.
Res je. Včasih si pač mislimo, da je bolje ne vedeti, če smo bolni. Ampak vsaka sprememba zahteva, da se odpravimo hitro do ginekologa ali do osebnega zdravnika, ki nas napoti naprej na ambulanto za bolezni dojk oziroma center za bolezni dojk.
Tam preverijo, ali gre za nenevarno spremembo ali ne. Lahko se kaže z nekim izcedkom iz bradavice. Lahko se dojka mogoče malo spremeni, spremeni obliko. Bradavica se lahko povleče, ali se mogoče malo obrne. Možno je tudi, da so nekateri raki zelo netipični, v dojki pa se potem razširijo v podpazdušne bezgavke, zato je izredno pomembno, da napravimo temeljit pregled.
V združenju Europa Donna Slovenija smo zato razvili aplikacijo, ki je brezplačna in sicer Breast Test.
To je v bistvu menstrualni koledarček, ki je hkrati žensko opozori, kdaj je tisti dan za samopregled. Aplikacija tudi pokaže pravilen način samopregledovanja po korakih in sicer video posnetek na realnem modelu. Pregled opravimo sami peti do sedmi dan oziroma sedmi do deseti od prvega dneva zadnje menstruacije
Seveda pa najbrž ob vsaki spremembi, ki jo ženska opazi, prideta strah in panika.
Strah je izredno prisoten, ko začutiš neko bulico, to lahko povem tudi iz lastne zgodbe. To je res velik občutek nemoči in je že tako težko, ker moraš čakat na ta pregled, ker ne moreš takoj izvedeti, ali je kaj narobe ali ne. Če pa še ženska še ob tem odloči za pregled, se pa stiska samo še poglablja. Žal, še vedno imamo primere žensk, ki jih je strah teh pregledov, ampak lahko rečem, da res brez skrbi. Konec koncev v Sloveniji živi že 130.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli za rakom. In od tega 20.000 takih, ki smo zboleli za rakom dojk. To je danes že zelo lepo ozdravljiva bolezen, a eno pravilo je: da se odkrije dovolj zgodaj.
Tinkara Srnovršnik, ali obstaja tudi kakšna psihološka pomoč za takšne situacije?
Kot izbrani ginekologi vidimo, da so ženske v zelo veliki stiski. Pojavi se vprašanje, kako bo z mojo plodnostjo in možnostjo zanositve po zdravljenju. Ženskam nudimo, poleg psihološke pomoči, tudi možnost posveta s specialistom reproduktivne medicine. To velja še posebej pred pričetkom bolj agresivnega zdravljenja, ki seveda prizadene jajčnike in lahko uniči zalogo jajčnih celic. Obstaja možnost, da shranijo svoj genetski material. Če rak še ni zelo razširjen, skušamo storiti vse, da ohranimo možnosti za zanositev. Kajti v primerih, ko moramo odstraniti vse ginekološke organe, uničimo delovanje jajčnikov in s tem ženska čez noč preide v menovpavzo, kaj za seboj potegne kup neprijetnih simptomov in slabih posledic, ko se poslabša zdravje kosti in srčno žilnega sistema, saj pride do pomanjkanju estrogena in pa tudi progesterona.
Darja, kaj vse nudite ženska v okviru združenja Europa Donna?
Na naši spletni strani imamo opisane vse programe psihosocialne podpore. To je naš program Roza, ki je tudi delno krit s strani ministrstva za zdravje. Kot vemo, rak ni samo bolezen telesa, prizadene tudi okolico in otroke, celostno družino. Tu je tudi Delavnica za samopomoč v obliki tapkanja, čuječnosti, potem imamo podporne skupine za ženske z rakom. Posebno skupino imamo tudi za ženske z napredovalo boleznijo, nudimo tudi individualno partnersko in pa družinsko psihoterapevtsko pomoč.
Posebej skrbimo za otroke, saj vemo, da je govoriti o raku ponekod še vedno tabu tema. Še posebej težko govorimo o tem z otroki. Našiotroci so potem zelo ranjeni zaradi tega, ker ne vedo točno, kaj se dogaja in so v globoki stiski, ki jo zelo zadržujejo v vsebino. Zato se je z otroki treba o tem pogovarjati, čeprav ne uspeva vedno vsem. Mi vsako leto organiziramo brezplačni tabor za otroke naših članic. Lletos smo ga imeli že sedmo leto
zapored in prišlo je 20 otrok. Vidijo, da niso sami. So pod vodstvom zelo izkušenih psihologov iz Društva Hospic. Lepo je, ko otrok vidi, da prijateljeva mama z rakom živi že 20 let in da bo tako najbrž tudi z njegovo mamo. Otroci potrebujejo takšna prijateljstva, ker doma ali v šoli se o maminem raku skoraj ne morejo pogovarjati, ker jih nihče ne razume. Ta odprta komunikacija o takih težkih diagnozah je zelo pomembna. To vidimo že ob tem, koliko manjka podatkov o boleznih v širši družini. Ali je babica ali prababica že zbolela za rakom jajčnikov? Tako lažje pridemo do informacije, ali imamo denimo raka že v genih kot sta BRCA 1 in BRCA 2.
Te ženske redno spremljamo na pol leta, saj na Onkološkem inštitutu deluje ambulanta za klinično genetiko. Takšne ženske se gredo lahko testirat, da vidijo, ali imajo družinsko obremenjenost ali ne.
Vse informacije in dogodke o rožnatem oktobru so dosegljive tukaj.
Celoten pogovor z našima gostjama pa je dostopen v avdio arhivu.