Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem pozivajo k miru

Zbrane je nagovoril tudi koprski škof Peter Štumpf

Z velikim veseljem in spoštovanjem pozdravljam mlade iz Italije in Slovenije. Vi ste tisti, dragi mladi prijatelji, zaradi katerih smo danes tukaj. Vi ste duhovna moč Cerkve, ki nas po vas sedaj vabi k molitvenemu bedenju za mir. Bog bo slišal našo prošnjo zaradi vas.

Kar prosite mladi, je vedno zelo resno. Prosite, da bi živeli; prosite, da bi živeli v miru. To je pravica vsakega človeka na tem svetu, ki pa jo mladi najbolje razumete in si jo jemljete k srcu.

Ker vas imamo v srcu in vam hočemo biti blizu, smo se vam pridružili tudi italijanski, slovenski in hrvaški škofje.

Hvaležni smo, da smo lahko z vami, dragi mladi, in z vsemi, ki želite moliti ta večer.

V imenu slovenske škofovske konference in tudi kot škof Kopra, hvaležno pozdravljam dobrega soseda in prijatelja, goriškega nadškofa msgr. Carla Roberta Redaellija, ki nas je povabil k tej molitvi.

Z velikim spoštovanjem pozdravljam častitljivo eminenco kardinala Mateja Marijo Zuppija, predsednika Italijanske škofovske konference, ostale častitljive eminence kardinale, ekselence nadškofe in škofe iz Italije. Z velikim spoštovanjem pozdravljam tudi častitljive ekselence, nadškofe in škofe iz Hrvaške.

Prisrčen in hvaležen pozdrav goriškemu županu, častitljivemu gospodu Rudolfu Ziberna, novogoriškemu županu, častitljivemu gospodu Samu Turelu, drugim predstavnikom družbenega, kulturnega in cerkvenega življenja iz Italije in Slovenije.

Vaša prisotnost pomeni, da mlade jemljete zelo resno; pomeni pa tudi, da cenite krščanske vrednote, ki gradijo mostove miru.

Na trgu Transalpina je bila nekoč močna ograja. Ob njej so se zbirali ljudje, da bi se preko bodeče žice vsaj za hip videli s svojimi sorodniki in prijatelji na drugi strani meje. Morda izmenjali kakšno besedo. To je bila velika bolečina ne obeh straneh bodeče žice. Kot pravi goriški nadškof Redaelli, da zdaj ko je drugače, se tega skoraj več ne zavedamo.

Naše molitveno bedenje za mir ne bo zanikalo krivic, ki so bile storjene v preteklosti. Ne bomo pa ostali pri njih. V spoštovanju bolečine drug drugega bomo skupaj molili in si prizadevali graditi novo prihodnost, ki bo spoštljiva, mirna in za vse varna.

Pomenljivo je, da ste protagonisti molitve za mir in bdenja prav vi, mladi. Vaša je prihodnost. Zaradi vas naj Bog usliši našo molitev za mir tukaj, na tem trgu, po Evropi in po svetu.

Molitev razgrajuje sovraštvo, ruši zidove in gradi varne domove. Tako naj bo zdaj in vedno.

Hvala dobremu Bogu, da nastavlja svoje srce in uho, da nas ljubi in sliši.

Hvala vam, dragi prijatelji miru.

Celotna izjava

80 let po koncu druge svetovne vojne, v času, ki ga vedno bolj razdirajo nasilni konflikti, mi, Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem, skupaj odločno kličemo k miru in pozivamo, naj postane vsaka krščanska skupnost čuječa nosilka upanja, ki dejavno spodbuja in podpira pot sprave.

Tu, v tej obmejni deželi, ki še vedno nosi sledove tragičnih izkušenj vojne in nasilja, a je tudi stičišče medkulturnega, ekumenskega in medverskega dialoga, smo skupaj z mladimi, »poganjki miru«. Ni naključje, da je sveti Janez Pavel II. Gorico imenoval »vrata Italije, ki povezujejo latinski in slovanski svet: vrata, odprta proti Vzhodni Evropi in srednji Evropi« (2. maj 1992).

Naša molitev, ki se začenja na tem območju, se razteza na celoten Balkan, vse dokler ne združi v en objem Svete dežele in Ukrajine ter vseh drugih območij, zaznamovanih z vojno.

Ob dramatičnem stopnjevanju nasilja in dejanj nečloveškosti ter uničevanju mest in narodov se z mnogih delov planeta dviga krik srca, ki ne more ostati neuslišan. Bog želi mir, katerega ustvarjalci smo mi. V vsakdanjem življenju izražajmo in utelešajmo to hrepenenje po premagovanju meja in ovir, skupaj iščimo moč, pogum in odločnost, da prekinemo vsakršno spiralo zamere in nasilja.

Ko gledamo onkraj nacionalnih meja – ki niso več ločnice, ampak kraji prijateljstva in srečanja med narodi –, razumemo, da se nacionalne kulturne in duhovne identitete danes združujejo v višjo in skupno evropsko identitetno dediščino. To zahteva pogumne in plodne izkušnje sprave, odpuščanja ter prošnje za odpuščanje, iz katerih lahko izhaja absolutno dobro – mir, kar je v skladu z intuicijo »očetov ustanoviteljev« evropske skupnosti. Evropa miru, odprta svetu, je sposobna navdihovati bratstvo in univerzalizem daleč onkraj svojih zemljepisnih meja.

Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem se zavezujemo, da bomo »domovi miru« in da bomo na naših ozemljih, med mladimi, v družinah in šolah spodbujale predloge za vzgojo nenasilja, pobude za medsebojno sprejemanje, ki strah pomagajo spreminjati v priložnosti za izmenjavo, trenutke molitve in dejavnosti, s katerimi spodbujamo kulturo srečevanja, ekumenskega in medverskega dialoga, razoroževanja in solidarnosti.

Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem se zavezujemo, da bomo spoštovale neodtujljivo dostojanstvo vsakega človeka od spočetja do naravne smrti; da bomo blizu revnim, bolnim in starejšim; da bomo podpirale resnico in pravičnost kot temelja skupnega življenja; da bomo širile versko svobodo kot temeljno človekovo pravico; da si bomo prizadevale za spravo in celjenje zgodovinskih ran; da bomo skrbele za stvarstvo, ki smo ga poklicane varovati in ga predati novim generacijam v boljšem stanju, kot smo ga prejele.

Združeni v edinem hrepenenju po miru ponovno potrjujemo nenasilje, dialog, poslušanje in srečevanje kot metodo in slog bratstva, v katerega vključujemo vse, začenši z voditelji narodov in držav, da bi spodbujali rešitve, ki lahko zagotovijo varnost in dostojanstvo vseh. Zato ponujamo svoje pričevanje in svoje delovanje.