V Vatikanu je na včerajšnji god Žalostne matere Božje potekal še en svetoletni dogodek - jubilej tolažbe. Na molitveno vigilijo so bili skupaj s svojimi družinami in prijatelji še posebej vabljeni vsi, ki doživljajo žalost in trpljenje zaradi bolezni, izgube, nasilja in zlorab. Udeleženci so prisluhnili pričevanju dveh žensk, ki sta spregovorili o procesu odpuščanja morilcem svojih bližnjih. Papež je njuno odpuščanje označil za okus Božjega kraljestva na zemlji.
Moža Lucie Di Mauro, 45-letnega varnostnika Gaetana Montanina so pred 16 leti med opravljanjem službe v Neaplju ubili štirje mladi. Lucia je opisala bolečino, ki ji je vzela dih, kot da bi bila "pokopana pod težkim kamenjem". Kljub neizmerni izgubi je svojo vero in izkušnje kot socialna delavka uporabila, da se ni predala jezi. Razumela je odgovornost odraslih za dejanja teh mladih in si zastavila cilj prekiniti krog nasilja. "Vedela sem, da bodo ti mladi nekoč izpuščeni iz zapora, a morali so iz njega oditi boljši, da bi prekinili verigo zla," je dejala. Njen cilj je bil, da prelita kri ne ostane zaman, temveč prinese novo življenje.
Prekinitev kroga nasilja
Med storilci je bil Antonio, takrat 17-letnik, ki je bil obsojen na 22 let zapora tik pred rojstvom svojega otroka. Odrasel je brez očeta v zahtevnem okolju. V zaporu je začel pot okrevanja in izrazil željo po odpuščanju družine Gaetana Montanina. Lucia priznava, da jo je bilo strah srečanja z njim, saj si ga je predstavljala kot pošast. Prvič sta se srečala na dogodku organizacije Libera na neapeljskem obrežju. Namesto pošasti je pred seboj videla trepetajočega, jokajočega mladeniča, ki je prosil za odpuščanje. V tistem trenutku se je rodil proces t. imenovane restorativne pravice, ki temelji na srečanju, poslušanju in dialogu. "To ni maščevanje, niti zgolj odpuščanje, temveč sprava. Gre za povrnitev dostojanstva in prihodnosti," je pojasnila Lucia. Skozi delo z združenjem Libera, ki ga vodi don Luigi Ciotti, Lucia svojo zgodbo deli v šolah in spremlja Antonia na poti prenove. Prepričana je, da lahko vsak mladostnik, ki stori napako, znova vstane, če mu nekdo verjame in mu ponudi roko.
V isti duhovni luči Jubileja tolažbe je svojo zgodbo delila tudi Diane Foley, mati ameriškega novinarja Jamesa Wrighta Foleyja, ki ga je leta 2012 v Siriji ugrabila teroristična skupina Islamska država. James je bil skoraj dve leti izstradan, mučen in avgusta 2014 javno obglavljen zaradi svojega poklica in krščanske vere. Diane je opisala bolečino, ki je sledila njegovi prvi ugrabitvi v Libiji leta 2011, ko je bil po 44 dneh izpuščen. Takrat se je vrnil spremenjen, z globljo vero, ki ga je gnala, da nadaljuje svoje poslanstvo dajanja glasu nemočnim. Kljub materinim prošnjam se je vrnil v Sirijo, kjer je bil znova ugrabljen. Diane se ni predala. Iskala je pomoč v Washingtonu, pri Združenih narodih in v evropskih državah, od koder so prihajali drugi ugrabljenci. Kljub nenehnim molitvam za sina je prišla vest o njegovi kruti smrti. "Bila sem v šoku, polna jeze do Islamske države, do naše vlade in tistih, ki niso želeli pomagati," je priznala. Vendar je nadaljevala z molitvijo, prosila je Marijo za moč, da jeza ne bi prevladala. Čez leta je prišlo do sojenja dvema džihadistoma, med drugim Alexandu Koteyju, ki je priznal krivdo in želel srečanje z družinami žrtev. Diane je z njim delila zgodbo o Jamesu in v tem srečanju začutila božjo milost. "Bog mi je dal milost, da sem ga videla kot grešnika, ki potrebuje usmiljenje tako kot jaz," je dejala. Tri tedne po tem srečanju je ustanovila fundacijo v spomin na sina, prepričana, da lahko z Jezusom in Marijo vsakdo najde upanje in ozdravljenje.
Upanje in sprava
Zgodbi Lucie in Diane poudarjata moč odpuščanja in restorativne pravice, ki presegata bolečino in vodita do sprave. Njuni izkušnji, predstavljeni med Jubilejem tolažbe, odsevata sporočilo upanja: tudi v najtemnejših trenutkih lahko vera, dialog in sočutje povrnejo dostojanstvo in odprejo pot v novo življenje.
O tem je govoril tudi papež Leon XIV. Po njegovih besedah ti dve pričevanji govorita o tem, da bolečina ne sme voditi v nasilje; da nasilje ni zadnja beseda, ker ga premaga ljubezen, ki zna odpuščati.
»Največja osvoboditev je tista, ki prihaja iz odpuščanja, ki lahko po milosti odpre srce tudi po vseh vrstah brutalnosti. Nasilja, ki smo ga preživeli, ni mogoče izbrisati, toda odpuščanje tistim, ki so nasilje povzročili, je okus Božjega kraljestva na zemlji.«
Papež se je v nagovoru spomnil tudi tistih, ki so utrpeli krivico in nasilje zlorabe, ter tistih, ki so jih ranili člani Cerkve. Spodbudil je, naj nežno hodimo z njimi in poudaril, da tolažba pomeni, da niso nikoli sami. Voditelje narodov pa je pozval, naj prisluhnejo bolečini otrok, ki trpijo zaradi lakote in vojne, in jim zagotovijo prihodnost.
V Zagorju ob Savi je v tem tednu potekala slovesnost Zveze kmetic Slovenije, na kateri so razglasili Slovensko kmetico leta 2025. To je postala Mateja Sečnik z Butajnove nad Horjulom, članica ...
Stalni diakon in logoterapevt Matic Vidic se že več let trudi tkati odnose z Romi na Dolenjskem. Kot pravi sam, je najprej za njimi začel pobirati smeti, potem pa začel s poučevanjem verouka. ...
V osrčje Gorenjske, v Cerklje na Gorenjskem, nas je tokrat pripeljala mladina, ki živi in ustvarja svojo prihodnost na podeželju. V prostorih podjetja Gorenc je namreč potekala razglasitev naslova ...
Ob 70. osebnem jubileju duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija, smo ga povabili k pogovoru v oddaji Naš gost. Ob tej življenjski obletnici smo se ozrli na prehojeno pod od ...
Tragedija v Novem mestu, v kateri je ugasnilo življenje priljubljenega občana, je med drugim odmevala v oddaji Spoznanje več, predsodek manj na našem radiu. Moški, ki je umrl, potem ko ga je ...
Zazrti v podatke Statističnega urada Republike Slovenije o sklenjenih poročnih zvezah in razvezah, vidimo zanimive številke (Sklenitve in razveze zakonskih zvez, 2022). V letu 2022 je bilo 6.768 ...
