Bi morala biti predsednica države Pirc Musar deležna ustavne obtožbe?

Politika 16. 09. 2025, 10:56 Alen Salihović

Slovenija že mesece ostaja brez guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic, zdaj pa se lomijo kopja še pri imenovanju ustavnih sodnikov. Ker imamo zaradi kadrovskega boja med predsednico in vlado institucionalni deficit, bi lahko prišlo tudi do ustavne obtožbe. O tem sta v oddaji »«Spoznanje več, predsodek manj« spregovorila politični komentator, profesor dr. Peter Gregorčič in urednik portala Zanima.me Rok Čakš.

Gregorčič: “Velika sramota, da predsednica ni spravila čez niti enega predloga”

Gregorčič je opozoril, da Slovenija še vedno nima guvernerja in ombudsmana, predsednica Nataša Pirc Musar pa doslej ni uspela zagotoviti podpore niti enemu svojemu kandidatu: »To je z državo zelo slabo, velika sramota, da predsednica republike ni spravila čez niti enega kadrovskega predloga.«

Po njegovem bi lahko spor vsaj delno omilili z imenovanjem ustavnih sodnikov, ki so pri teh postopkih najpomembnejši. A Gregorčič ob tem izraža dvom v samostojnost ustavnega sodišča: »To institucijo so strici iz ozadja hermetično zaprli. Sam nanjo ne računam več.«

Opozarja, da lahko koalicija predsednici celo očita odgovornost za nastali “institucionalni deficit” in sproži ustavno obtožbo – prvič v zgodovini države.

V Republiki Sloveniji je institut ustavne obtožbe urejen v 109. členu Ustave RS. Ta določa: »Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši Ustavo ali huje krši zakon, lahko Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev obtoži predsednika republike pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče o obtožbi odloči s sklepom. Če Ustavno sodišče ugotovi, da je predsednik republike kriv, mu lahko odvzame funkcijo.«

Čakš: “Spor egov, žrtev so državni interesi”

Rok Čakš je ob tem opozoril na razliko med nekdanjim predsednikom Borutom Pahorjem, ki je znal sklepati kompromise, in sedanjimi akterji: »Manjka ji politične kilometrine in obrtnega znanja, ki ga današnja levica nima. Spor med predsednico in premierjem je postal spor močnih egov, žrtev pa so nacionalni interesi.«

Po njegovih besedah si politična levica prizadeva za enostransko sestavo ustavnega sodišča brez svetovnonazorske pluralnosti, kar bo osiromašilo pravno razpravo.

Pirc Musar: “Ne izogibam se odgovornosti”

Na očitke, da se izogiba odgovornosti pri imenovanju guvernerja, je predsednica Pirc Musar odgovorila ostro. V odzivu na pismo poslanske skupine Gibanja Svoboda je zapisala, da je njen predlog nove kandidatke – bančnice Jane Benčina Henigman – izraz zaupanja in poskus, da bi presekala enajstmesečni zastoj po šestih zavrnjenih kandidatih. »Namige, da se izogibam odgovornosti ali ne razumem pristojnosti, ostro zavračam. Moj predlog je bil korak nasproti poslanski skupini,« je sporočila.

Po njenem je problem v tem, da največja vladna stranka vztraja pri podpori kandidatu, ki ga predsednica ne more predlagati, kar je “izrazito destruktivno in politično nespametno”.

Banka Slovenije brez pravega glasu v ECB

Banka Slovenije je brez guvernerja že od 9. januarja, ko je mandat iztekel Boštjanu Vasletu. Do imenovanja novega guvernerja institucijo vodi viceguverner Primož Dolenc. To pomeni, da Slovenija trenutno nima svojega predstavnika pri odločitvah Evropske centralne banke, kar državi jemlje del vpliva na oblikovanje denarne politike evroobmočja.