Rok Čakš | (foto: Rok Mihevc)
Zakon lahko vodi v kupovanje vpliva, opozarja Rok Čakš
Slovenija Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija
Poslanci so včeraj z 48 glasovi za in 23 glasovi proti sprejeli novi zakon o medijih. Za so glasovali v Svobodi, SD in Levici, proti so bili v SDS, NSi in Demokratih. Vrstijo se nekateri odzivi.
Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije.
Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš. »Predvsem preko enormnega povečevanja finančnih sredstev, ki jih namerava nameniti za različne medije, pri čemer imamo na sumu, tisti, ki se na to bolj spoznamo, da bi bodo skušali kupovati politični vpliv pri izbranih lastnikih medijev. To nakazuje tudi zadnji medijski razpis, kjer so že povečali sredstva za medije z dva na tri milijone evrov, ampak končni dobitniki teh sredstev pa so se skrčili. Torej so se sredstva, ki so bila mišljena za pluralizacijo, povečala na manjše število medijev. Prvi javni strah, ki se tiče tega zakona je ta, da politika pred volitvami zagotavlja državna sredstva za svoje medije, seveda s tihim pričakovanjem, da ji bodo to vrnili preko medijske obravnave.«
Politika pred volitvami zagotavlja državna sredstva za svoje medije, seveda s tihim pričakovanjem, da ji bodo to vrnili preko medijske obravnave.
Kot drugi problem zakona Čakš izpostavi preganjanje sovražnega govora. Seveda si želi dostojne komunikacije in izražanja, po drugi strani pa je to lahko velika past in skušnjava. »Saj lahko zdaj neki inšpektor z visokimi globami oglobi medij s t.i. sovražnim govorom in njemu je prepuščena ocena, kaj to je. Kot vemo, se v zahodnim državah dogaja, da so že povsem nedolžne stvari smatrane kot nekaj takšnega. Slovenski primer je Matej Lahovnik, ki so ga zaradi kritičnega pisanja dobivanja pomoči prijavili etični komisiji. Ta logika, ki je v ozadju, je lahko zelo nevarna, saj bi lahko vodila v samocenzuro v medijih, kjer bi se mediji bali nekaj napisati, ker bi lahko bili potencialno tarča inšpektorja z velikimi globami, ki bi bistveno otežil njihov položaj, kar je sploh nevarno za manjše medije, ki si ne morejo privoščiti plačevanja velikih glob.« Novemu zakonu nasprotujejo tudi v Združenju novinarjev in publicistov.
