Jože Možina in Roman Tomc sta bila gostja oddaje Pogovor o | (foto: ARO)
Tudi komunizem je bil in ostaja zločinski režim
Pogovor o Tone Gorjup
Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, 23. avgust, smo v Sloveniji prvič obeležili leta 2011na Ptuju. Takrat je akademik Jože Trontelj opozoril, da je treba spomin na grozote 20. stoletja sprejeti kot neločljiv del naše dediščine in etični opomin, ne pa ga potiskati v pozabo. Na to nas je letos opozorila Resolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Njej smo posvetili zadnjo oddajo »Pogovor o« v kateri sta bila naša gosta evropska poslanka Romana Tomc in zgodovinar Jože Možina.
Romana Tomc: Opomin in navodilo slovenskim oblastem
Resolucija je nastala na podlagi peticije, ki je bila v Evropski parlament vložena pred dvema letoma, potem ko je vlada premierja Roberta Goloba ob nastopu mandata ukinila 17. maj kot dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Vsebino peticije o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev je v Bruslju predstavil prvopodpisani Mitja Ferenc, za resolucijo pa je najbolj zaslužna poslanka v Evropskem parlamentu Romana Tomc. Resolucija sporoča »v prvi vrsti to, kar v Sloveniji še nismo priznali, da je eden od totalitarnih režimov tudi komunizem, kar levica ne želi priznati. Drugo kar sporoča zelo jasno, da je treba žrtvam zagotoviti dostojen pokop. Ima še več drugih močnih sporočil, med drugim tudi to, da naj se odprejo arhivi udbe v Beogradu. To je zelo pomembno, saj so bili arhivi v Sloveniji uničeni, so dokaj pomanjkljivi.«
Kot je pojasnila, ne gre za list papirja, ki ga nekam spravimo. Je napotilo, navodilo in priporočilo državi, naj ukrepa tako, kot je v resoluciji zapisano. Politični vrh se na peticijo pred dvema letoma sploh ni odzval, tudi tokrat je bil odziv medel. »Resolucija je za vedno zapisana v zgodovino evropskih dokumentov. In za vedno bo tukaj v opomin in navodilo slovenskim oblastem, kaj jim je storiti«, je dodala Romana Tomc.
Jože Možina; Kako se je začel Slovenski razkol
Jože Možina, ki je prikazal zgodovinsko prisotnost vseh treh totalitarnih režimov pri nas in opozoril na njihovo zločinsko delovanje, pa je spomnil, da smo se Slovenci najprej srečali s komunizmom. Veliko mož in fantov, ki so bili na fronti v Galiciji, je pristalo v ruskem ujetništvu. Oktobra in novembra 1917 se je razplamtela boljševistična revolucija, je spomnil Možina. »Večina – to je bilo na tisoče naših fantov - ki so bili takrat v ruskem ujetništvu, to doživi in v veliki večini v negativnem smislu. Ker so bili soočeni z neizmernim nasiljem in uničevanjem, ki so ga takrat boljševiki v sproženi državljanski vojni izvajali.«
Redki med njimi pa so komunizem po besedah Možine razumeli kot nekaj naprednega; obljubljal je namreč boljše življenje, osvoboditev delavcev, kmetov … Tako komunizem pljuskne na naše ozemlje. V začetku dvajsetih let je bila ustanovljena predhodnica komunistične partije Jugoslavije, kjer so dejavni tudi Slovenci, je povedal Možina. Spomnil je, da sta drugo svetovno vojno začela Hitler in Stalin z roko v roki, da so komunisti tudi ob napadu na Jugoslavijo v smislu sporazuma Ribbentrop-Molotov kolaborirali z nemškim okupatorjem ... kako se je začel Slovenski razkol, kaj so povedali likvidatorji nasprotnikov revolucije, ki jih je gostil v oddaji Pričevalci in kdo je glavni netilec slovenskega razkola danes.
Podrobneje o tem, kar sta povedala Romana Tomc in Jože Možina pa v zadnji oddaji Pogovor o v našem audio arhivu.
