
Otroci, šolarji, pouk | (foto: svklimkin / Pixabay)
Novo šolsko leto naj bo čas za SREČAnja
Komentar tedna | 31.08.2025, 08:32 Alenka Brovč
Že v ponedeljek se bo začelo šolsko leto, leto 2025/2026. Ste že pripravljeni na ta pomembni dogodek? So torbe že v kotu, zvezki zaviti, svinčniki ošiljeni, copati v vrečki?
Morda se komu zdi, da nagovarjam le otroke … pa mislim tudi na starše … in tudi na učitelje. Vem, da marsikdo od njih še zadnji hip išče prave pripomočke za začetek šolskega leta, išče ideje, kako nagovoriti in pozdraviti učence na ta dan.
Ob začetku šolskega leta nas vse malo žgečka v trebuhu. Otroci čutijo pričakovanje – nekateri veselje, drugi kar malo tesnobe. Večina že malo pogreša sošolce, drugi bi še kar imeli počitnice. Starši pa? Večina se veseli, da gredo otroci spet v šolo … morda nas tudi malo skrbi, kako jim bo šlo … in tiho upamo, da bo letos doma malo manj prepirov zaradi domačih nalog in učenja.
Pa učitelji? Ti smo morda v teh dneh še najbolj pogumni, no, včasih se tudi delamo pogumne, saj se zavedamo, da smo steber družbe, pomemben dejavnik pri izobraževanju in vzgoji otrok, čeprav se zdi, da smo razvrednoteni in da se šolstvo sesuva. Po oceni Dela primanjkuje okoli 4000 učiteljev in vzgojiteljev. V zadnjem tednu je bilo več kot tisoč razpisov za prosta delovna mesta učiteljev. To je zelo zaskrbljujoče, prepričana pa sem, da ravnatelji dajejo vse od sebe, da bodo učenci tudi letos deležni čim bolj kvalitetnega pouka in da ne bodo ostali brez učitelja. V razredih namreč čaka cela četa radovednih obrazov, polnih energije, domišljije … in tudi kakšne dobre ideje za lumparije.
V zraku je pričakovanje, veselje, smeh, morda tudi strah. Bistvo šole je, da učenci raziskujejo, delajo napake, se smejijo … in se ob tem učijo za življenje. Vse to se bo zlilo v harmonijo, ko se bo leto začelo, ko nas bo preplavila rutina, ki nam bo vsem med letom dajala občutek varnosti.
Toda šola ni samo rutina. Italijanski mislec Massimo Recalcati (v delu Učna ura, 2024) pravi, da prava učna ura ni nikoli le prenos znanja. Znanje lahko najdemo povsod – na internetu, v knjigah, v enciklopedijah. Toda to še ni učna ura. Učna ura se zgodi, ko otrok začuti, da se ga nekaj res tiče, da ga zanima.Učitelj lahko učenca "okuži" z lastno strastjo do predmeta. Če sam uči z gorečnostjo, pokaže, da znanje ni mrtvo, ampak živa moč, ki spreminja življenje.Takrat ne bo šlo več samo za ocene, ampak za srečanje – s svetom, znanjem in ljudmi … Učitelji smo kot draguljarji, ki brusimo kamenčke, da zasijejo kot biseri. A vsak kamen je drugačen in zato potrebuje drugačno roko. Včasih trdo, odločno, drugič pa mehko in potrpežljivo. Vsak učenec lahko zasije, če dobi pravega učitelja, ki mu verjame, ga spodbuja in s svojo strastjo in radovednostjo prižiga željo po učenju. Učitelj pričuje o tem, zakaj je določeno znanje pomembno, kako ga je mogoče živeti, kako odpira svet. Ni le posrednik snovi. Naj bo učitelj predvsem človek, ki skozi odnos, pogled, tudi dotik … z učenci znanje doživlja. Ko učitelj govori o literaturi, matematiki ali biologiji, ne govori samo o predmetu – govori o sebi, o življenju, o prihodnosti. Recalcati pravi, da učitelj ne ocenjuje samo preteklosti, ampak verjame v prihodnost. Če gledamo učenca samo skozi ocene, vidimo, kaj je bil. Če pa ga gledamo skozi potencial, vidimo, kaj lahko postane. Verjeti moramo v prihodnost otroka tudi takrat, ko otrok sam vase dvomi. To velja za učitelje in starše.
V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši.
Tudi starši imamo namreč pomembno vlogo. Radi bi zaščitili otroke pred vsako bolečino – kar je čisto naravno. A včasih jih tako zelo zavijamo, da nimajo več zraka. Neuspeh, slaba ocena, napaka – to niso tragedije, ampak priložnosti. Šola je prostor, kjer otrok raste, se uči, dela napake in se razvija v odraslega, ki zna sam rešiti svoje izzive. Če otroku dovolimo, da poskusi, da pade in se dvigne, mu dajemo dar odgovornosti in poguma.
In ne pozabimo na smeh! Če učitelj uspe kdaj razred nasmejati, če starši znajo nerodne napake otroka ali svoje obrniti na hec in se skupaj z njim smejati, potem so odnosi lažji, pot svetlejša … In smo že na pol poti do uspešnejšega šolskega leta. Smeh nas krepi, da ne obupujemo, je zdravilo proti osamljenosti, razbija napetosti, povezuje razred, sprosti starše in učitelje. Smeh je dober učitelj, ker nas uči, da nismo popolni, a smo vseeno vredni.
V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«
Jezus nam je poslal Tolažnika, ki se je naselil v nas. V apostolskih delih (Apd 1,8) je obljuba: »Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Predstavljam si, da je naša notranjost napolnjena s svetlobo, toploto, tudi veseljem in ljubeznijo, ki, če se odpremo za druge ljudi, sevajo iz nas, in osvetljujejo in grejejo in razveseljujejo tudi njih. Če bomo učitelji odprti, bodo to toploto začutili tudi učenci in njihovi starši. Če bomo starši odprti, jo bodo začutili naši otroci in njihovi učitelji. In potem bo šola res prostor, kjer se otrok lahko razcveti – ne prostor pritiska, ampak prostor varnosti in svobode.
Prosimo Svetega Duha za to moč in prosimo tudi svetega Antona Martina Slomška, da izprosi potrebnih milosti za šolsko in študijsko leto, ki je pred nami.