Koliko bo Slovenija namenila za obrambo?

Slovenija | 28.06.2025, 10:51 Andrej Šinko

V ponedeljek bodo vladne stranke na mini koalicijskem vrhu spregovorile o izpolnjevanju zavez glede obrambnih izdatkov. V Levici in SD niso naklonjeni, da bi za obrambo šlo 5 odstotkov BDP, kot je bilo dogovorjeno na nedavnem vrhu NATA. Opozorili so celo, da je premier Robert Golob zavezo sprejel mimo njih, pozneje pa so interni vladni dokumenti pokazali, da bi s tem morali biti seznanjeni.

Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo države za področje obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, čeprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. »Zagotovo ni ugodno to, da po obravnavi tega na vladi dve koalicijski stranki izražata drugačno mišljenje, ob tem pa trdijo, da niso prebrali gradiva oziroma, da je to šlo mimo njih ... Gre za neko sprenevedanje, ki ga bo morala politika med sabo razčistiti,« je dejal obramboslovec dr. Iztok Prezelj s Fakultete za družbene vede.

Po njegovih besedah sicer zaveza sprejeta v Haagu dopušča določeni manevrski prostor. »Predvsem v kaj se bo investiralo in s kakšno dinamiko. Tako da, zaveza je bila dana, natančen način doseganja ciljev pa ni dorečen, ker to tudi ni bil namen samega vrha.«

Si kos pogače lahko obetajo tudi slovenska podjetja?

Slovensko gospodarstvo je že pred vrhom NATA izrazilo zaskrbljenost, da naša podjetja ne bi bila deležna kosa pogače od 1000 milijard evrov letno, kolikor naj bi šlo za obrambne investicije v prihodnjem obdobju. Prezelj meni, da je ta skrb odveč. »Gre zato, da v tem trenutku zaradi neinvestiranja na obrambno področje v zadnjih 30-ih letih, kar izhaja iz specifičnosti Slovenije in tega da smo bili uporabnik mirovnega mehurčka, nimamo posebne obrambne industrije. Imamo nekaj izjem, podjetij, ampak v primerjavi z drugimi državami je tega zelo malo. In zato v danem trenutku slovenska podjetja ne kotirajo visoko na seznamih, ki jih pripravljata NATO in Evropska unija. Kar pa ne pomeni, da so poti zaprte in da se z nacionalno-mednarodnimi spodbudami industrija ne bi mogla preusmeriti.«

Slovenski vojski še vedno primanjkuje kadrov

Največji problem Slovenske vojske je pomanjkanje kadrov. Resolucija predvideva do 10 tisoč pripadnikov redne sestave, pa vse do 30 tisoč z rezervo. Prezelj meni, da je cilj uresničljiv ob resnih prizadevanjih, zlasti če se bo nadaljevala zaostrena varnostna situacija. »Če se bo varnostni scenarij v Evropi še poslabšal, recimo, da bi bila vojna še kje drugje ne zgolj v Ukrajini, da bi se še ena ali dve fronti odprli, potem se sploh ne bomo pogovarjali o dosegljivosti kadrovskih številk, niti ne o takšnem proračunu, ampak bodo vsi hoteli imeti več denarja in večje številke.« V primeru izboljšanja varnostnih razmer pa bo po besedah sogovornika bistveno težje doseči zastavljene cilje.