Škof Andrej Saje | (foto: Rok Mihevc)
Škof Andrej Saje pri sveti maši za domovino: Bodimo gradniki mostov in med seboj bratje in sestre
Novice | 24.06.2025, 07:28 Alen Salihović
Ob dnevu državnosti je bila v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani sveta maša za domovino, ki jo je daroval predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje. Somaševanje so zaznamovali molitev za narod, zahvala za državno samostojnost in poziv k odgovornemu sobivanju. Maše so se udeležili številni visoki predstavniki države, cerkveni dostojanstveniki in verniki.
Škof Saje je v pridigi poudaril, da dan državnosti ni le spomin na zgodovinski trenutek, temveč tudi povabilo k premisleku o skupni poti in prihodnosti Slovenije. Izpostavil je pomen zahvale Bogu za dar samostojnosti in miru ter pozval k aktivnemu soustvarjanju skupnega dobrega.
Maša je bila darovana na predvečer praznika rojstva Janeza Krstnika, ki ga je škof Saje označil za simbol mostu med staro in novo zavezo. Krstnikova zgodba – prežeta s skrivnostjo, strahom in upanjem – je po njegovih besedah sorodna zgodbi rojstva slovenske države pred več kot tridesetimi leti. Takratno vznemirjenje, upanje in hvaležnost je primerjal z občutji ob svetopisemskem dogodku, vendar opozoril, da čustva sama niso dovolj za dolgoročno izgradnjo narodne skupnosti.
»Bog deluje tudi v na videz nemogočih razmerah. Spremembe v družbi pa se vedno začnejo pri spremembah v nas samih,« je poudaril škof Saje. Kot osrednjo podobo nagovora je izpostavil most – simbol povezovanja, prehoda in spremembe. V času negotovosti, kot je današnji, most ni le infrastruktura, temveč znamenje notranje pripravljenosti za sodelovanje, zaupanje in graditev skupnosti.
V osrednjem delu pridige se je škof navezal na nagovor papeža Leona XIV. diplomatoma 16. maja letos, ki je izpostavil tri ključne dejavnike za graditev mostov med narodi: mir, pravičnost in resnico.
Prvo sveto mašo za domovino je daroval tedanji ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar, in sicer pred praznovanjem razglasitve samostojne Slovenije (26. junija 1991). Od takrat v Sloveniji vsako leto pred praznikom dneva državnosti obhajamo slovesno sveto mašo za domovino.
Maše za domovino so se med drugim udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik državnega sveta Marko Lotrič ter predstavniki družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora.
V teh dneh se sicer vrstijo slovesnosti v čast dneva državnosti, s katerim zaznamujemo sprejem ključnih osamosvojitvenih dokumentov. Osrednja državna proslava bo na predvečer praznika na Kongresnem trgu, zbrane bo nagovorila predsednica republike.
Še pred osrednjo državno proslavo se bosta na slavnostnih sejah sestala tudi državni zbor, ki ga bo nagovorila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, in državni svet, ki ga bo nagovoril predsednik DS Marko Lotrič. Predsednica republike bo v torek v predsedniški palači gostila sprejem za svojce padalih v vojni za Slovenijo leta 1991. V sredo, na dan državnosti, pa bo predsedniška palača znova odprla svoja vrata obiskovalcem.
Pridiga predsednika Slovenske škofovske konference, škofa Andreja Sajeta, pri sveti maši za domovino 2025
Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre!
Ob dnevu državnosti obhajamo sveto mašo za domovino. Bogu se zahvaljujemo, da obstajamo kot narod, da imamo ozemlje, na katerem živimo v miru in da smemo in moremo sodelovati in soustvarjati pri skupnem dobrem vseh nas in za našo državo Slovenijo.
Vsak človek ima potrebo in pravico po tem, da se spominja, se veseli novega in da svoj spomin – splet misli, čustev in občutkov, povezanih s pomembnim dogodkom – uporablja kot most med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.
Sveto mašo obhajamo na predvečer praznika rojstva Janeza Krstnika, ki je bil most med staro in novo zavezo. Slišali smo evangeljsko pripoved o napovedi njegovega rojstva. Prizor je nabit s skrivnostjo, strahom, začudenjem, spraševanjem, presenečenjem in upanjem.
Janez Krstnik je napovedan kot Jezusov predhodnik, ki bo klical k spreobrnjenju srca in pripravil pot Bogu. Njegovo sporočilo ostaja aktualno – vabi k notranji prenovi, k sočutju in k večji povezanosti z Bogom, ne le skozi besede, temveč tudi skozi dejanja.
V dneh okoli praznika rojstva Janeza Krstnika je Slovenija pred dobrimi tremi desetletji doživela samostojnost in obljubo nove prihodnosti. Zdi se, da je vzdušje ob napovedi Krstnikovega rojstva mogoče primerjati občutju ob rojstvu naše države.
Tudi ob rojevanju sodobne slovenske države so bila prisotna raznovrstna čustva od strahu in zaskrbljenosti do hvaležnosti, čudenja, veselja in upanja. Vendar smo kmalu videli, da za spremembe in gradnjo lastne države zgolj zaznavanje občutij ni dovolj.
Mnogi so v razglasitvi in priznanju naše samostojnosti videli izraz Božje naklonjenosti do malega in trpežnega ljudstva, ki je živelo in preživelo na prepihu med severom, jugom, vzhodom in zahodom Evrope. Po misijonarjih, športnikih, učenjakih, zdravnikih in drugih velikih Slovencih je ime naše države in naroda postalo prepoznavno po vsem svetu.
Z duhovnega vidika pripoved o napovedi Krstnikovega rojstva spodbuja k razmišljanju o Bogu, ki je zvest svojim obljubam; o Bogu, ki deluje v človeški zgodovini; in o Bogu, ki je na delu tudi v na videz nemogočih razmerah. Govori o Bogu, ki se ljudem razkriva postopoma, preko duhovnega delovanja in preko človeškega odgovora. In nenazadnje, govori o Bogu, ki človeka vedno spremlja. Ga vabi v odnos z Jezusom Kristusom, k sodelovanju s sočlovekom ter k spreobrnjenju srca. Spremembe v družbi se začenjajo samo pri spremembah v nas samih.
Želim omeniti še eno podrobnost. Krstnik se med staro in novo zavezo nahaja kot nekakšen most. Most je v medčloveških odnosih podoba za povezovanje z drugimi. Most je tudi simbol prehoda in spremembe.
V življenju vsakega človeka in tudi naroda so prelomnice, ki zahtevajo premik iz enega obdobja v drugo. Živimo v času hitrih sprememb in negotovosti. Most predstavlja ta prehod, ki ga pogosto spremljata negotovost in strah, a tudi upanje in priložnost.
Papež Leon XIV. je v svojem nagovoru diplomatom, akreditiranim pri Svetem sedežu, s katerimi se je srečal 16. maja letos, spregovoril o treh dejavnikih, ki v današnjem svetu gradijo mostove med ljudmi in ljudstvi. Ti dejavniki so: mir, pravičnost in resnica.
Papež je poudaril, da je v krščanski perspektivi mir najprej in predvsem Božji dar. Dar miru je polnost Božjega življenja, ki nas medsebojno bogati in daje možnost duhovne rasti, ne glede na kulturno ozadje ali druge okoliščine. Dejanski mir med nami je sad pravičnosti, kjer je vsakdo spoštovan in deležen potrebnih pogojev za življenje.
Da živimo v tem miru, je potrebno sodelovanje vseh: države, ki ustvarja ustrezne pogoje za to, in posameznikov, ki pri tem dejavno sodelujejo.
Sveti oče je še dodal, da je prispevek verskih skupnosti k spodbujanju miru temeljnega pomena.
Izkušnja vere je temeljna razsežnost človeške osebe. Osmišlja bivanje in omogoča vzpostavljanje pravičnejše družbe ter miru. Tudi za Slovenijo si želimo, da bi vera postala bolj normalen in pozitiven del družbe, ki prispeva k dobrobiti posameznikov in družbe kot celote.
Drugi papežev poudarek je na pravičnosti. Naloga odgovornih v vsaki državi je, da si prizadevajo za vzpostavitev demokratične civilne družbe, kjer so zagotovljene možnosti dostojnega življenja za vse. Pri tem želim izpostaviti najprej vlogo družine kot osnovne celice družbe, ki temelji na trdni zvezi med moškim in žensko. Ta skupnost je majhna, a resnična osnova vsake civilne družbe.
Poleg tega je potrebno skrbeti za zaščito dostojanstva vsake osebe, zlasti najbolj ranljivih in nezaščitenih, od nerojenih do ostarelih, od bolnih do brezposelnih, bodisi državljanov bodisi priseljencev. V težki situaciji ali ranljivosti, poudarja papež, se lahko kadarkoli znajde vsak izmed nas.
Tretji dejavnik je resnica. Resnica je pogoj za vzpostavitev miru v narodni skupnosti. Živimo v času, ko besede dobivajo dvoumne in protislovne pomene. Zaznamuje nas virtualni svet s svojim spremenjenim dojemanjem resničnosti ter nenadzorovano dobiva vse večji vpliv. Tudi v teh okoliščinah želi Cerkev biti, kot Janez Krstnik, glas resnice o človeku in o svetu. Pri tem pa resnica nikoli ne more biti ločena od ljubezni.
Praznik državnosti nas vabi, da se soočimo z resnico o naši domovini, državi in nas samih. Vprašajmo se, kako je z našim odnosom do sočloveka, kako je s spoštovanjem dostojanstva človeške osebe in njenega življenja. Kako ščitimo vrednoto klasične družine, nenadomestljivo vlogo očeta in matere za vzgojo otrok. Kako se soočamo z migracijami, izzivi umetne inteligence in varovanjem okolja, v katerem živimo.
Za mirno sožitje in pravično družbo lahko naredimo vsak nekaj in skupaj veliko. Strnimo vrste in presezimo osebne zamere ter sodelujmo za skupno dobro vseh nas in prihodnosti sveta.
Ob obletnici samostojne države smo Bogu hvaležni za Slovenijo in vsakega njenega prebivalca. Hvala tistim, ki ste postavili temelje naši domovini in državi ter tistim, ki jo odgovorno vodite.
Ob dnevu državnosti vsem izrekam iskrene čestitke in vas vabim k sodelovanju za skupno dobro. Bodimo gradniki mostov in med seboj bratje in sestre!
Bog blagoslovi Slovenijo in vse njene prebivalce!
Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in
predsednik Slovenske škofovske konference
