Utrip družbe: Večina Slovencev meni, da se razmere slabšajo; SDS vodi v podpori volivcev

Referendum kot lakmus papir politične prihodnosti?

Referendum, ki bo potekal 11. maja, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.

Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.

Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.

Mayer opozarja tudi na izjavo Janeza Janše, da bo referendum neke vrste plebiscit o nepriljubljenosti Golobove vlade. A to po njegovih besedah lahko hitro privede do neželenega razkritja – namreč, da so možnosti za zmago desno-sredinske opcije na naslednjih volitvah precej omejene.

Predčasne volitve? Trenutno (še) ne.

Čeprav večina vprašanih ne podpira predčasnih volitev, jih veliko ocenjuje, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih močno poslabšale. Mayer to pripisuje predvsem sezonskemu učinku – saj bi bile morebitne volitve v primeru Golobovega odstopa sredi poletja, ko se Slovenci po njegovih besedah težje odločajo o tako dolgoročnih vprašanjih, kot je prihodnost oblasti.

Hkrati pa v trenutnem političnem boju dveh največjih strank – Gibanja Svoboda in SDS – Mayer vidi razlog za naraščajočo apatijo volivcev. To potrjuje tudi velik delež anketirancev, ki pravijo, da jim je vseeno, kakšne volitve bodo. Po njegovih ocenah se bo to stanje spremenilo šele tik pred kampanjo, torej proti začetku politične jeseni, ko bi se podpora ideji predčasnih volitev lahko povečala.

Razlike med anketami in boj za prag

Mayer opozarja tudi na razlike med anketami – medtem ko anketa Mediane prikazuje SDS kot daleč najmočnejšo stranko in Gibanje Svoboda precej nižje, anketa treh družb kaže bolj izenačeno sliko. Po njegovem se v nekaterih t. i. mainstream anketah lahko zazna namerna spodbuda t. i. anti-Janša refleksa, pa tudi poskusi, da bi manjše desnosredinske stranke, kot je NSi, potisnili pod parlamentarni prag.

Po Mayerjevem mnenju pa anketa treh družb bolje odraža trenutno razpoloženje ljudi na terenu. Kar zadeva boj za vstop v parlament, je prepričan, da bosta tako NSi kot Demokrati (nekdanja Povežimo Slovenijo) v naslednjem sklicu državnega zbora. Ključno vprašanje je po njegovem, ali se bosta uspeli povezati pred ali po volitvah kot zaveznici.

Kot najbolj negotovo pa Mayer ocenjuje situacijo pri stranki Resnica Zorana Stevanovića – ki po anketah redno dosega solidno podporo, a ta na volitvah pogosto izostane zaradi nezanesljivosti volilne baze. Pomemben faktor bo tudi morebitna politična aktivacija Vladimirja Prebiliča, ki bi lahko premešala karte predvsem v vrstah SD. Notranje razmere v tej stranki so po Mayerjevih informacijah v zadnjih tednih zelo napete.