Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Petra StoparPetra Stopar
Pametni telefon (foto: Pixabay)
Pametni telefon | (foto: Pixabay)

Klara Levstek: Mladi poznajo svoje pravice, a pogosto ne svojih dolžnosti

Svet | 04.04.2025, 08:28 Uredništvo Radia Ognjišče Alen Salihović

V luči sobotnega študijskega srečanja »Sodobni učitelj in večna pedagoška vprašanja«, ki ga v Novi Gorici pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS), je članica društva Klara Levstek v pogovoru za Radio Ognjišče opozorila na številne izzive, s katerimi se danes sooča šolski prostor – od vpliva sodobne tehnologije do spremenjenih družbenih odnosov in zahtevnosti učiteljskega poklica.

Pametni telefoni in splet vplivajo na učni proces tako posredno kot neposredno, pravi Levstek. Med negativnimi posledicami izpostavlja zmanjšano sposobnost koncentracije, večjo površnost pri učenju in upad zanimanja za pouk. »Pri učencih opažamo tudi spremembe v socialni interakciji – pogosteje se zapirajo v virtualni svet in redkeje iščejo stik s sošolci,« pojasnjuje. Kljub temu jo razveseljuje, da si mnogi še vedno želijo pristnih odnosov.

Učitelji se ne ukvarjamo več le s poučevanjem, ampak tudi z vzgojo in oblikovanjem osnovnih vedenjskih vzorcev.

Resen problem ostaja tudi spletno nasilje. »Pozitivno je, da se otroci in dijaki sami vse pogosteje obračajo na nas z opozorili. To razumem kot sad večletnega ozaveščanja,« dodaja. Zlasti na osnovnih šolah so že uvedli ukrepe, kot je prepoved uporabe pametnih telefonov med poukom. Srednje šole pa večinoma prepuščajo reševanje tega izziva posameznim učiteljem.

Levstek opozarja tudi na vse večje breme, ki ga zaradi družbenih sprememb nosijo šole: »Učitelji se ne ukvarjamo več le s poučevanjem, ampak tudi z vzgojo in oblikovanjem osnovnih vedenjskih vzorcev.« Kot eno izmed sodobnih težav omenja porast narcističnih vedenjskih vzorcev med mladimi: »Poznajo svoje pravice, ne pa svojih dolžnosti – in ni jim žal, če jih kdo opozori.«

Vrednote, kot so spoštovanje, sodelovanje, poštenost in odgovornost, ostajajo temelj učiteljskega poklica. »Največ jih prenašamo z zgledom – s pripravljenostjo, spoštljivim dialogom in povezovanjem vsebine z življenjem,« pravi. Vendar pa pogosto zmanjka časa za poglobljene pristope, saj učitelji ostajajo zavezani učnim načrtom in so pogosto preobremenjeni.

Prvič bomo v svetem letu v Novi Gorici, ki letos nosi naslov Evropska prestolnica kulture, skupaj razmišljali o večnih pedagoških vprašanjih.

Kljub določenim izboljšavam v finančnem položaju učiteljev po reformi plačnega sistema, Levstek izpostavlja, da številni zapuščajo poklic zaradi nenehnega pritiska, administrativnega bremena in nezadostnega družbenega priznanja. »Naše delo vključuje ustvarjalnost, stalno izobraževanje in sledenje stroki, kar ni vedno merljivo, a je ključnega pomena,« poudarja.

Sobotno študijsko srečanje v Novi Gorici bo tako priložnost za izmenjavo mnenj, iskanje rešitev in krepitev povezanosti med učitelji. »V ospredju bo povezovanje – med generacijami, predmeti in tudi čezmejno. Prvič bomo v svetem letu v Novi Gorici, ki letos nosi naslov Evropska prestolnica kulture, skupaj razmišljali o večnih pedagoških vprašanjih,« zaključi Levstek.

Svet, Sociala, Novice
Študentje na enem izmed dogodkov študentskega doma (photo: Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca) Študentje na enem izmed dogodkov študentskega doma (photo: Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca)

Študentski dom - kalilnica za življenje

Pred tednom katoliškega šolstva smo v Kolokviju predstavili utrip in bivanje v študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca, ki deluje v Zavodu sv, Stanislava v Ljubljani. Z nami so izkušnje bivanja ...