
msgr. Franci Trstenjak | (foto: Jure Sešek)
Duhovne spodbude mini počitnikarjem v Portorožu
| 10.03.2025, 10:33 Alen Salihović
V Sava hotelih v Portorožu so bile od 7. do 9. marca mini počitnice poslušalk in poslušalcev Radia Ognjišče. Te vsak dan oblikujejo tudi svete maše, ki jih daruje direktor radia msgr. Franci Trstenjak. Z veseljem z vami delimo nekaj njegovih misli iz pridig.
Dvoličnost – pregreha izvoljenega ljudstva in nas
Izaija nas nagovarja k odločitvi in neposrednosti: »Kliči na vso grlo … kakor trobenta povzdiguje svoj glas!« (Iz 58,1). Kritizira dvoličnost, ko zunanja pobožnost skriva neurejeno notranjost. Judje so bili prepričani o svoji pravičnosti in pričakovali Božjo nagrado, a Bog razkriva njihovo napuh in prazno obliko posta: »Zakaj se postimo in ti tega ne vidiš?« (Iz 58,3).
Podobno velja za nas kristjane. Veliko molimo, se odrekamo, postimo, a če v srcu gojimo krivico in zlobo, naše dejanje ni Bogu všeč. Msgr. Franci Trstenjak opozarja: »Zunanja podoba ne sme prekriti notranje resnice. Pravi post ni v tem, da ne jemo mesa, ampak da ne grizemo svojih bližnjih.«
Sveti Leon Veliki je zapisal: »Nič ne koristi odtegovati hrano telesu, če se duh ne odtrga od greha.« Zato je resnična pobožnost v skrbi za trpeče, v usmiljenju in pravici. Izaija pravi: »Raztrgajte krivične spone, osvobodite tlačene« (Iz 58,6). Jezus pa dodaja edino pravo merilo za naše življenje: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti …« (Mt 25,35-36).
Če bomo tako živeli, nam bo Gospod odgovoril, kadar ga bomo klicali: »Če vpiješ na pomoč, ti reče: tukaj sem.« (Iz 58,9). Msgr. Trstenjak sklene: »Bog ne gleda naših besed, ampak naša dejanja. Naj bo naš post ljubezen v dejanju.«
Ob sklepu pa naj bodo spodbudne še besede italijanskega duhovnika Tonina Lasconija, ki je napisal knjigo 365 dni + 1 dan s Teboj in jo imamo po zaslugi Založbe Ognjišče tudi v slovenskem jeziku. Prav ob današnjih besedah preroka Izaija je zapisal:
»Gospod Jezus, kakor rad bi videl obraz človeka, ki stopi pred tebe, prepričan, da bo lahko prišel v nebesa, ker je ob petkih jedel ribe, pa mu ti rečeš: Ne. Moral bi jesti meso in deliti svoj obrok s sestradanim bratom.
Gospod Jezus, kakor rad bi videl oči človeka, ki stopi pred tebe suh in izčrpan, ker se je toliko postil, pa mu ti rečeš: Ne. Svoje moči bi moral porabiti v socialnem in političnem delu za pravičnejšo družbo.
Gospod Jezus, kako rad bi slišal jecljanje človeka, ki stopi pred tebe s polnimi torbami molitev, pa mu ti rečeš: Ne. Ne vidim zavzemanja za lepši svet. V katero torbo si ga spravil?
Jezus, pomagaj mi! Nočem videti sebe s takšnim obrazom, s takšnimi očmi in slišati svojega jecljanja«.
Pravi post in spoštovanje Gospodovega dne
Izaija nas spodbuja k zvestobi Bogu, obljublja blagoslov in primerja pravičnega človeka z »namakanim vrtom, kakor vrelec studenca, katerega vode ne usahnejo« (Iz 58,11). Ključni pogoj je spoštovanje Gospodovega dne: »Kdor bo spoštoval Gospodov dan, se bo veselil v Gospodu« (Iz 58,14).
Žal pa se spoštovanje nedelje izgublja, številni kristjani zanemarjajo bogoslužje in namesto veselja se sliši jok in stok. Msgr. Franci Trstenjak opozarja: »Nedelja ni navaden dan, ampak dan Gospodove zmage nad smrtjo. Kdor se ji odpove, izgublja njen blagoslov.«
Jezus – zdravnik grešnikov
Evangelij nam predstavi Levija (Mateja), ki ga Jezus pokliče, da zapusti vse in gre za njim. Jezus pravi: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel k pokori klicat pravičnih, ampak grešnike« (Lk 5,31-32). Levi je prepoznal svojo grešnost in prejel milost odrešenja.
Msgr. Trstenjak opozarja: »Kar zmrazi me, ko mi kdo reče: jaz pa nimam greha! Vsak človek ima greh. Morda ni velik, a mala brezbrižnost se nabira in prinese težo velikih grehov.« Zato nas spodbuja k redni spovedi, saj Jezus, Božji zdravnik, vedno čaka: »Pred njim ni čakalnih vrst kot v našem zdravstvu. Takoj smo na vrsti, samo priti moramo.«
Naj tudi mi zaslišimo Jezusov klic in ga prosimo: »Usmili se me, Gospod!« (Ps 85,3).
Naj nas ob koncu nagovorijo in spodbudijo še besede papeža Frančiška, ki pravi:
»Dobro si vtisnite v spomin in v srce: Bog se nikoli ne naveliča odpuščati. … Ne pozabimo tega. Božje odpuščanje nas notranje očisti in nas vrne v stanje krstnega prerojenja: stori, da v srcu, izsušenem od žalosti in zaprašenem od grehov, ponovno tečejo sveže vode milosti ...«
Spreobrnjenje in preizkušnje na poti k Bogu
Postni čas nas vabi k spreobrnjenju: »Spreobrni se in veruj evangeliju!« To je priložnost, da se vrnemo k Bogu, ki nas pokriva s plaščem usmiljenja, je dejal msgr. Franci Trstenjak na prvo postno nedeljo. Nadaljeval je, da apostol Pavel pravi: »Če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.«
Skušnjave – preizkušnja vere
Vsak človek je izpostavljen skušnjavam, a sv. Gregor Veliki opozarja: »Najprej je namig, potem uživanje v tem namigu in zatem popolna privolitev.« Tudi Jezus je bil skušan, da bi nam pokazal pot zmage nad zlom: »Če se Jezus ne bi pustil skušati, bi nas ne mogel naučiti zmagovati, kadar smo skušani.«
Sv. Avguštin dodaja: »Naše življenje ne more biti brez skušnjav, ne napredek brez preizkušenj. Nihče ne more prejeti krone, če ni zmagal.«
Kako premagati skušnjavo?
Jezus nam daje odgovor: »Človek ne živi samo od kruha.« S tem nas uči, da potrebujemo tudi duhovno hrano, ki jo prejemamo pri svetih mašah. Drugo vodilo je: »Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi.« Če je Bog na prvem mestu, je vse drugo na pravem mestu. Tretje opozorilo pa: »Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga.« Ne smemo Boga izkoriščati, temveč odgovorno izpolnjevati svoje dolžnosti.
Msgr. Franci Trstenjak zaključuje: »Pomembna je skrb za telesno hrano, a tudi duša in duh potrebujeta hrano, ki jo lahko dobimo le pri Gospodu.« Naj nas Božja beseda vodi, da bomo trdni v veri in odporni proti skušnjavam.
Naj nas nagovorijo še besede papeža Frančiška, ki jih je namenil vsem kristjanom za letošnji postni čas v svetem letu:
Geslo jubileja »romarji upanja« nas spomni, da moramo hoditi skupaj... pomeni napredovati drug ob drugem, ne da bi teptali drugega ali ga premagali, ne da bi gojili zavist ali hinavščino, ne da bi pustili, da nekdo zaostane ali se čuti izključenega. Gremo v isto smer, k istemu cilju ter poslušamo drug drugega z ljubeznijo in potrpežljivostjo. V tem postnem času nas Bog prosi, naj preverimo, če smo v svojem življenju, v naših družinah, na krajih, kjer delamo, sposobni hoditi z drugimi, poslušati, premagati skušnjavo, da bi se zaprli v svojo samozadostnost in pazili samo še na svoje potrebe.
Po zaslugi Božje ljubezni v Jezusu Kristusu smo varovani v upanju, ki ne osramoti (prim. Rim 5,5). Upanje je varno in trdno »sidro duše«. V njem Cerkev moli, da bi »se vsi ljudje rešili« (1 Tim 2,4) in čaka, da bo s Kristusom, svojim ženinom, združena v nebeški slavi.
Devica Marija, Mati Upanja, prosi za nas in nas spremljaj na postni poti.