Branko Rozman (1925 – 2011) duhovnik in literat treh Slovenij (ob 100. obletnici rojstva)

Oddaje | 31.03.2025, 14:57 Tone Gorjup

Slovensko politično emigracijo je na poseben način zaznamoval pesnik, dramatik pisatelj urednik in duhovnik Branko Rozman. Bil je profesor v slovenskem bogoslovju v Argentini, urednik Naše luči; znan je kot avtor bibličnih dram, v katerih odmeva tudi medvojno in povojno dogajanje pri nas. V desetletjih pozabe Franceta Balantiča v domovini, je poskrbel za žepno izdajo njegovih pesmi, ki je kljub prepovedi našla pot v Slovenijo. Ob 100. obletnici njegovega rojstva - rodil se je 31. marca 1925 v Bohinjski Bistrici - je prav, da se spomnimo nanj.

Branko Rozman je bil doma iz Bohinjske Bistrice, odraščal pa je v Ljubljani v Šiški. Po osnovni šoli je odšel na škofijsko gimnazijo v škofove zavode. Kot dijak se je med vojno pridružil domobrancem in se z njimi maja 1945 umaknil na Koroško. Študij je nadaljeval v begunskem semenišču, ki so ga pozneje preselili v Argentino.

Škof Rožman ga je leta 1952 v Buenos Airesu skupaj z enajstimi sošolci posvetil v duhovnika. O sebi je v oddaji Naš gost na kratko povedal: »Petindvajset let sem bi župnik za Slovence v Münchnu in okolici. Prej sem bil pa že devet let v Argentini prefekt v Rožmanovem dijaškem zavodu in istočasno profesor za pastoralno teologijo v tamkajšnjem bogoslovju.« Leta 1991 se je vrnil v Slovenijo, kjer je preživljal zadnji dve desetletji svoje zemeljske poti. Umrl je 31. januarja 2011 v Ljubljani.

Branko Rozman je literarno ustvarjal v času študija in do konca bivanja v Argentini, po prihodu na Bavarsko je zaradi zahtevnega pastoralnega dela in urednikovanja skoraj povsem utihnil. Danes imamo njegovi pesniški zbirki Na steni spi čas in Čas je zreli plod jeseni. Njegove drame (Roka za steno; Človek, ki je umoril Boga in Obsodili so Kristusa) so zbrane v knjigi Obsodili so Kristusa. Med njegovimi deli je tudi knjižica V Rogu ležimo pobiti, podpisana s psevdonimom Tomaž Kovač.

Pomembno vlogo je imel tudi pri nastanku dela Stalinistična revolucija na Slovenskem. Denis Poniž, ki je celovito predstavil in razčlenil njegovo literarno delo, zlasti dramatiko, je opozoril, da je Branko Rozman pomembno sooblikoval duhovno in kulturno podobo Slovenske politične emigracije pod Južnim križem. Pri tem je izpostavil Rozmana kot dramatika in duhovnika: oba govorita neposredno, v živem jeziku, oba sta Pridigarja na odru življenja. Oba morata poznati globino besed in njihov učinek ko so spregovorjene, ko poslušalca zadenejo kot živ plamen.

Branko Rozman je ves čas objavljal tudi kritične zapise in pomagal pri odkrivanju resnice o naši polpretekli zgodovini v Naši luči, Družini in drugod. Na Radiu Ognjišče smo Branku Rozmanu posvetili zadnjo oddajo graditelji, ki ji lahko prisluhnete v audio arhivu.