Ko ne veš, kaj bi rekel, raje molči

Oddaje | 17.03.2025, 09:44 s. Meta Potočnik Robert Božič

Z minoritom p. Tonijem Brinjovcem smo v sobotni katehezi za bolnike in starejše odprli temo: Kako bolniku in svojcem povedati slabo novico?

P. Toni je pred vstopom v samostan že delal kot fizioterapevt v UKC Ljubljana. Kasneje je tam več let deloval kot župnik bolniške župnije in pri tem razvil široko mrežo sodelovanja s svojci, zdravniki in drugimi zaposlenimi. Danes je rektor svetišča Marije s plaščem na Ptujski Gori in tamkajšnji župnik, ki pa še vedno redno obiskuje starejše in bolne ter se srečuje s svojci pokojnih na pogrebih.

V letošnjem jubilejnem letu je v okviru mariborske nadškofije imenovan tudi za misijonarja upanja: »Biti misijonar upanja je lepa stvar, vesel sem tega imenovanja, ker se mi zdi, da že celo življenje kot ena svetla oseba prinašam upanje. Že prej, ko sem delal še kot fizioterapevt, so rekli, ko pride Toni, je vedno nekaj več upanja. Se pravi, je to oseba, ki nosi v sebi upanje, notranjo luč, privablja. Upanje je v zaupanju. Misijonar upanja naj bi bil soljudem svetla točka optimizma, zavedanja odrešenosti, občutka svobode. Hkrati bi tudi učil ali vodil ljudi, na kakšen način naj se zaupajo in kako naj upajo.«

Tenkočuten pristop

V sobotni katehezi je p. Toni podal nekaj koristnih načinov, kako biti blizu nekomu, ki trpi, ki je izvedel, da ima raka ali je izgubil ljubljeno osebo. Takrat ni čas za humor, temveč je čas, da je poslušalec veliko uho, saj to zahteva mero znanja in tenkočutnosti. Ko je predaval bodočim zdravstvenim delavcem, jim je rad dejal: »Če ne veste, kako bi se odzvali ob stiski bolnika, rajši molčite. To je velika modrost.«

• Poslušajte pozorno, če je primerno, osebo primite za roko.
• Uporabite človeški in dostojen način. Denimo: ne povejte slabe novice kar na hodniku. Poiščite primeren prostor. Vaše besede naj bodo jasne in konkretne.
• Sprejmite čustva sogovornika in dovolite osebi, da joka in izraža bolečino.
• Dobro denejo besede: »Verjamem, da vam je res težko, da vas res boli.«
• Vprašate lahko: Kaj se je zgodilo? Kaj je za vas najtežje? Kako se zdaj počutite?

In kakšne so lahko naše napake, saj neustrezna komunikacija večkrat povzroči dodaten stres, nesporazume in negotovost?

• »Joj, tako smo se trudili, pa vse smo poskusili, res nam je težko ... zdaj smo ga pa izgubili.«
• Ne trepljajte osebe po ramenu: »Saj bo vse še v redu«, ker tega nikomur ne morete zagotoviti.
• Ne recite: »Čas celi vse rane,« ker to preprosto ni res.
• Ne recite: »Popolnoma vas razumem,« če nimate izkušnje te osebe.

Prisluhnite celotnemu pogovoru s p. Tonijem in se naučite, kako sočutno in pravilno povedati tudi slabo novico.