Sreča ni v gospodarski rasti, temveč v prijaznejšem svetu za vse

Novice | 20.03.2025, 06:00 Nataša Ličen

Generalna skupščina Združenih narodov je pred tremi leti na prvi konferenci o sreči sprejela resolucijo, da se Mednarodni dan sreče obeležuje vsako leto dvajsetega marca.

Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na splošno zadovoljstvo z življenjem, so medosebni odnosi. Prebivalci Slovenije se med članicami EU po zadovoljstvu z odnosi, ki jih imajo s sorodniki, prijatelji, sosedi in sodelavci na delovnem mestu, uvrščajo v sam vrh.

Letošnja tema Mednarodnega dneva sreče nas opominja, da dolgotrajna sreča izvira iz sočutja do sočloveka, občutka povezanosti in pripadnosti.

Po vsem svetu se odvija globok premik v odnosih

Napredek bi moral biti namenjen povečanju človeške sreče in blaginje, ne le rasti gospodarstva. Za to si prizadeva tudi gibanje Action for Happiness, v katerem se združujejo ljudje, z vizijo po srečnejšem in prijaznejšem svetu, v katerem lahko vsakdo uspeva. Ustvarjajmo srečnejši svet s kulturo, ki daje prednost sreči in prijaznosti. Pri omenjenem gibanju pomagajo ljudem, da se redno srečujejo, se naučijo veščin, ki temeljijo na dokazih, za srečnejše življenje, občutijo občutek pripadnosti in se zavežejo osebnemu dejanju, da bi ustvarili več sreče, tako zase kot za druge. Vsak lahko ustvari več sreče na svetu.

na svetu.

Nekaj zanimivih poudarkov Statističnega urada RS

Kaj najbolj vpliva na zadovoljstvo z življenjem? Prebivalci Slovenije, stari šestnajst let ali več, so splošno zadovoljstvo z življenjem lani izrazili s povprečno oceno 7,7 (na lestvici od 0 do 10). Med spoloma že več let zapored ni zaznati bistvenih razlik. Skupna ocena je na splošno odvisna od zdravja, finančnega stanja, položaja na trgu dela, izobrazbe in številnih drugih dejavnikov (prosti čas, prijatelji, medosebni odnosi ipd.). Najvišjo oceno (8,4) so navedli prebivalci, ki so svoje zdravstveno stanje ocenjevali kot zelo dobro.

Kako na zadovoljstvo z življenjem vplivajo finančne zmožnosti gospodinjstev? Najvišje splošno zadovoljstvo z življenjem so izrazili prebivalci Slovenije, ki so s svojimi dohodki mesec preživeli lahko oz. zelo lahko (8,3). Najnižje pa so ga ocenili tisti, ki so mesec preživeli zelo težko oz. težko (6,3), ter taki, ki si ne morejo privoščiti primerno ogrevanega stanovanja (prav tako 6,3). Prebivalci statističnih regij, ki splošno zadovoljstvo z življenjem ocenjujejo zelo visoko, niso vedno hkrati tudi najbolj zadovoljni s finančnim stanjem v svojem gospodinjstvu.

Več sreče med ljudmi bi morala biti prednostna naloga človeštva, temeljni cilj za bolj vključujoč, pravičen in uravnotežen pristop h gospodarski rasti, ki spodbuja srečo in blaginjo vseh ljudi«, je zapisano v resoluciji ZN.

Najbolj srečni v Belgiji, najmanj v Bolgariji 

Deleži prebivalcev, starih 16 let ali več, ki so se v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem v 2022 počutili srečne ves čas ali večino časa, so se med članicami EU precej razlikovali. Kot najbolj srečni so se opredelili prebivalci Belgije (78 %), kot najmanj srečni pa prebivalci Bolgarije (37 %). V Sloveniji sta se kot srečni ves čas ali večino časa ocenili dve tretjini prebivalcev in prebivalk (66 %), kar je bilo 2 odstotni točki več od povprečja EU (64 %).

Najbolj zadovoljni z medosebnimi odnosi 

Med članicami EU so se prebivalci Slovenije leta 2022 poleg prebivalcev Avstrije in Malte pri zadovoljstvu z medosebnimi odnosi, ki jih imajo s sorodniki, prijatelji, sosedi in sodelavci na delovnem mestu, uvrstili v sam vrh (ocena 8,6). Med vsemi merjenimi vidiki zadovoljstva je bila to najvišja ocena. Tudi ocena zadovoljstva z dolžino prostega časa, ki ga imajo na voljo, je bila višja kot v Sloveniji (7,5) le še na Finskem (7,7). Pri zadovoljstvu s finančnim stanjem gospodinjstva se je Slovenija s samooceno 6,7 uvrstila tik nad povprečje EU (6,6). Nad tem povprečjem smo bili prebivalci Slovenije tudi pri merjenju splošnega zadovoljstva z življenjem (7,6; v EU 7,1).

Ljudje, srečni na delovnem mestu bolj užijejo življenje, so bolj zdravi, imajo trdnejše odnose z drugimi ljudmi in globji občutek smisla.

Pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov ali znancev ter občutek sreče 

Na materialno (npr. denar, dobrine, živila, orodje) ali nematerialno pomoč (npr. pogovor o osebnih zadevah, pomoč pri kakšnem opravilu ali ob bolezni), če bi jo potrebovali, je po zadnjih podatkih (leta 2022) lahko računalo 93 % prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več. Med temi so se lahko v večji meri zanesli na pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov ali znancev tisti, ki so se počutili srečne ves čas ali večino časa. Najmanj pa so na tovrstno pomoč računali tisti, ki so imeli osnovnošolsko izobrazbo ali manj ter so se srečne počutili redkokdaj oz. nikoli.

V lanski kampanji ob Mednarodnem dnevu sreče je več deset tisoč ljudi objavilo verodostojne slike, s katerih je bilo razvidno, kaj jih osrečuje. Družbeni doseg je bil ocenjen na več kot trinajst milijonov ljudi po vsem svetu. Letošnja kampanja Dan sreče 2025 pa se osredotoča na odnose. Smo družbena vrsta in uspevamo, ko smo tesno povezani z drugimi. Toda sodobna družba pušča vse več ljudi, ki se počutijo nepovezane, izolirane ali osamljene.