Jure SešekJure Sešek
Marko ZupanMarko Zupan
Rok MihevcRok Mihevc
Škof Redaeli, Mattarela in Pahor (foto: Quirinale)
Škof Redaeli, Mattarela in Pahor | (foto: Quirinale)

Pahor in Mattarella prejela nagrado sv. Hilarija in Tacijana

Novice | 18.03.2025, 08:42 Uredništvo Radia Ognjišče

Nekdanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju in italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli so v gledališču Verdi v Gorici izročili nagrado mesta Gorica za njun doprinos in podporo kandidaturi Gorice in Nove Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025. Ob tem je Pahor poudaril, da sta se z Mattarello trudila ustvariti boljši svet.


"Od srca se zahvaljujem za visoko priznanje. To, da ga sprejemam hkrati z italijanskim predsednikom in prijateljem Mattarello, mu daje zame prav poseben, dragocen pomen," je ob prejetju nagrade povedal Pahor.

Kot je dejal, sta se z Mattarello trudila ustvariti boljši svet, ki bo mladim generacijam Slovencev, Italijanov in vseh Evropejcev v prihodnje omogočil dosežke v skupno dobro, so zapisali v sporočilu za javnost. "Naj nihče ne misli, da nama je bilo pri tem vselej lahko. Toda gnala naju je odgovornost za mirno sožitje in skupno evropsko prihodnost," je dodal.

Prav tako je opozoril, da je vročitev nagrade opomin času in razmeram, v katerih se je danes znašel svet. "Namesto spoštovanja mednarodnega pravnega reda in njegovih ustanov, ki naj bi skrbele za mir in varnost, se vsiljuje politika surove moči in interesnih sfer. Zdi se, da ni nič več svetega," je opozoril Pahor.

Mattarela in Pahor
Mattarela in Pahor © Quirinale

EU je po njegovem mnenju v teh razmerah šibka navznoter in navzven. "Toda to ne pomeni, da ne more biti močnejša, navznoter in navzven. (...) Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je vselej, v še tako težkih razmerah, mogoče najti plemenito pot, še zlasti, če nas vodijo plemeniti cilji," je še poudaril.

Mattarella je poudaril, da sta Gorica in Nova Gorica, ki sta bili vedno stičišču različnih narodov, jezikov in kultur, z roko v roki "pogumno spremenili geografsko bližino obeh identitet v priložnost in ustvarili neprecenljiv zgled ne samo za naši državi, ampak za celotno Evropo in za vrednote, ki jih predstavlja projekt EU".

"Uspeh te poti dolgujemo državljanom teh dežel: zrelim družbam, zraslim v demokraciji, z učinkovitimi protitelesi proti vabam neplodnih in nevarnih nacionalizmov, ki so povzročili toliko resne škode," je še dejal italijanski predsednik.

Mattarela in Pahor
Mattarela in Pahor © Quirinale

Nagrado, posvečeno mestnima zavetnikoma sv. Hilariju in Tacijanu, podeljujeta goriška občina in nadškofija, ki sta ju na svečanosti predstavljala župan Rodolfo Ziberna in nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli. Slovesnosti se je udeležil tudi koprski škof Peter Štumpf. 

Prvo nagrado so podelili leta 2001, takrat jo je prejel slikar Zoran Mušič. Lanska prejemnica je bila profesorica politične geografije Maria Paola Pagnini.

Govor Boruta Pahorja!

"Spoštovani gospod predsednik,
Spoštovani gospod župan,
Ostali visoki gostje,
Gospe in gospodje,
Dragi prijatelji,



Od srca se zahvaljujem za visoko priznanje.

To, da ga sprejemam hkrati z italijanskim predsednikom in prijateljem Mattarello, mu daje zame prav poseben, dragocen pomen.

To, da sva skupaj deležna te časti prav v času, ko sta obe Gorici skupaj Evropska prestolnica kulture, pa priznanju daje dodatno težo in izjemno simbolno vlogo.

Zato me prevzemajo močna čustva. Toda priznanje sprejemam s ponižnostjo.

Hvaležen sem vsem tistim, ki so me vzgajali v duhu medsebojnega spoštovanja in razumevanja med Slovenci in Italijani.

Ne kljub grenkim zgodovinskim izkušnjam, temveč prav zaradi njih.

Hvaležen sem vsem tistim, ki so me spodbujali in bodrili pri mojem stremljenju za spravo, dobro sosedstvo in prijateljstvo med sosednjima narodoma.

V mislih sem zdaj tudi s tistimi naprednimi intelektualnimi in političnimi velikani, ki so prepoznali priložnost skupne evropske prihodnosti in me navdahnili za iskrena prizadevanja za uveljavitev njenih vrednot.

Naposled pa sem prav posebej hvaležen Italijanskemu predsedniku in prijatelju Sergiu Mattarelli.

Bil sem deležen milosti usode, da sem imel privilegij sodelovanja s tako modrim in pogumnim državnikom.

Skupaj sva se trudila ustvariti boljši svet, za katerega upava, da bo mladim generacijam Slovencev in Italijanov in vseh Evropejcev v prihodnje omogočil neverjetno plemenite dosežke v skupno dobro.

Naj nihče ne misli, da nama je bilo pri tem vselej lahko.

Toda gnala naju je odgovornost za mirno sožitje in skupno evropsko prihodnost.

Verjela sva, da dobro in pravično naposled vedno zmaga. Če še ni zmagalo, še ni konec in je treba iti vztrajno naprej.

Ko se ozrem nazaj na storjeno, me prevzemajo občutki zadoščenja.

Naredila sva nekaj dobrega.


Spoštovane gospe in gospodje,

vročitev te nagrade je opomin času in razmeram, v katerih se je danes znašel svet.

Namesto spoštovanja mednarodnega pravnega reda in njegovih ustanov, ki naj bi skrbele za mir in varnost, se vsiljuje politika surove moči in interesnih sfer.

Zdi se, da ni nič več svetega.

Evropska unija, naša skupna domovina, je zlasti v teh razmerah šibka navznoter in navzven.

Toda to ne pomeni, da ne more biti močnejša, navznoter in navzven.

Njena priložnost pa ni v tem, da se navzame slabih navad in politik, temveč da pametno in vztrajno razvija in krepi tisto, kar jo je nenazadnje vzpostavilo: sprava, sožitje, demokracija, človekove pravice, svoboda govora in strpnost.

V razmerah, ko se svet sprašuje, ali bomo kontroverze rešili po mirni poti ali z uporabo sile, je odločilno, da se združena Evropa vzpostavi kot povezana skupnost, ki zmore skupaj določiti smer pogumnega razvoja.

Težko bo, morda celo zelo težko.

Ne smemo obupati in se prepustiti malodušju.

To bi pomenilo, da smo otroke in vnuke pustili na cedilu.

Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je vselej, v še tako težkih razmerah, mogoče najti plemenito pot, še zlasti, če nas vodijo plemeniti cilji.

Nikoli kot v zadnjem času vera v to našo sposobnost ni bila tako odločilna kot zdaj.

Skupaj nam bo uspelo."

Novice
P. Roberto Pasolini (photo: Vatican Media) P. Roberto Pasolini (photo: Vatican Media)

Br. Ambrož Brezovšek o papeškem pridigarju

Papež je ta teden prek video povezave iz svoje sobe spremljal duhovne vaje rimske kurije, ki so potekale v dvorani Pavla VI. Razmišljanja je pripravil kapucin p. Roberto Pasolini, biblicist, ki ga ...

p. Toni Brinjovc (photo: Vatican Media) p. Toni Brinjovc (photo: Vatican Media)

Ko ne veš, kaj bi rekel, raje molči

Z minoritom p. Tonijem Brinjovcem smo v sobotni katehezi za bolnike in starejše odprli temo: Kako bolniku in svojcem povedati slabo novico?

Tomaž Dietinger (photo: NL) Tomaž Dietinger (photo: NL)

Smisel kot temelj duševnega zdravja

Na jubilejnem mednarodnem logoterapevtskem simpoziju, ki bo v petek, 14. marca, in v soboto, 15. marca, pri Sv. Jožefu v Celju, se bodo govorci letos dotaknili smisla. Ali je res smisel tisti ...

Sara Irman Kolar (photo: Rok Mihevc) Sara Irman Kolar (photo: Rok Mihevc)

Anika govori drugače

V začetku meseca marca smo obeležili dan sluha zato je bil osrednji del tokratne Sobotne iskrice namenjen ozaveščanju, da sluh ni samoumeven. Z učiteljico likovnega pouka Saro Irman Kolar, ki zna ...