Kdo bo na vrsti danes?

Slovenija 13. 03. 2026, 08:06 Marta Jerebič

Potem ko se zadnje dni pojavljajo novi in novi posnetki pogovorov nekdanjih in sedanjih politikov Gibanja Svobode, se postavlja vprašanje, kdo bo protagonist naslednjega. Včeraj so se pojavili posnetki prisluhov vplivni odvetnici Nini Zidar Klemenčič. O ljubljanskem županu Zoranu Jankoviču je povedala, da je zelo koruptiven in da vse poteka zelo preprosto. Zahteva svojih 10 odstotkov in dobiš vse. V nadaljevanju razlaga, kako ga sodišča pokrijejo, da nikoli ni obsojen. Podobno vsebino imata tudi v torek objavljena posnetka nekdanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan. sinoči se je pojavil tudi posnetek lobista Roka Hodeja, nekdanjega svetovalca za odnose z javnostmi v vladi Mira Cerarja.

Vsebina pogovorov

Videoposnetki odvetnice Nine Zidar Klemenčič in nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan  imajo podobno zgodbo. Posneti so bili med sestankom v tujem jeziku v restavraciji, na njih govorita o tem, koga vse poznata, katera vrata vse lahko odpre in kdo je v Sloveniji vpliven. 

Zidar Klemenčičeva je bila na sestanek povabljena s strani ameriške svetovalne družbe, katere spletna stran po njenih besedah ne obstaja več. Za katero družbo naj bi šlo, ni navedla. Posnetka z Dominiko Švarc Pipan sta nastala na dveh sestankih z domnevnim britanskim investicijskim skladom, ki je želel preveriti, ali bi bil Gen-I zainteresiran za skupno naložbo z njimi. Na njem pravi, da bodo v podjetju Gen-I naredili to, kar jim bo naročil premier Golob.

Tudi posnetek lobista Roka Hodeja ima podobno vsebino. Na sestanku z domnevnimi tujimi interesenti za investicije v Sloveniji se je med drugim pohvalil, da ima neposredno povezavo s premierjem Robertom Golobom. Pojasnil je, kako slednji še vedno vpliva na Gen-I. Na primeru Telekoma Slovenije pa je spregovoril tudi o tem, kako stranke na oblasti s svojim vplivom na to podjetje odločajo o tem, v katerih medijih Telekom oglašuje in na ta način vplivajo na poročanje. 

Vsi trije trdijo, da so posnetki zmanipulirani, izjave pa iztrgane iz konteksta.

Da je imel podobno izkušnjo, je že sporočil tudi dolgoletni prijatelj premierja Goloba, nekdanji generalni direktor državnega energetskega podjetja Gen energija, ki je od začetka leta zaposlen v zasebnem energetskem podjetju NGEN, Dejan Paravan. Posnetek sicer na spletni strani anti-corruption2026.com, katere domena je bila registrirana 9. marca, še ni bil objavljen. Danes dopoldne spletna stran nekaj časa ni bila dostopna. Ko pa je znova bila, je iz nje razvidno, da so posnetki treh prej omenjenih oseb dostopne. Povezave za nadaljnje tri priloge pa še niso aktivne. Bodo torej sledili posnetki še treh oseb?

Odzivi

Golob je zavrnil namigovanja, da bi imel z Dominiko Švarc Pipan lobistične stike ali da bi vplival na poslovanje družbe Gen-I. Po njegovih besedah se je treba vprašati, s kakšnim namenom skušajo nekateri, tudi s pomočjo iz tujine, posegati v rezultate volitev v Sloveniji. S prstom kaže na SDS.

Prvak SD Matjaž Han ob tem pravi: »Kar se tiče vseh teh zgodb bo po 23. marcu potrebno verjetno raziskati vse te prisluhe, vse zadeve, ki se ta trenutek dogajajo, ker to bo verjetno za prihodnost Slovenije zelo pomembno. Nismo vsi enaki, Socialni demokrati znamo prevzemati odgovornost, drugi bodo morali pa to še dokazati.«

Bolj kritično so se na objavo posnetkov odzvali v SDS. Po besedah Janeza Janše kažejo na zakulisne dogovore o vodenju države po vzoru organiziranih kriminalnih združb.

Prvak Demokratov Anže Logar dogajanje označuje za žalostno sliko aktualne vlade. „So nedotakljivi. Imuni na vse. In vse se da 'zrihtati', če pokličeš prave ljudi. Ko to (skoraj ponosno!) tujcem razlaga (takrat še aktualna) ministrica za pravosodje (!!!), je jasno, da je sistem skrenil,“ je na omrežju X zapisal Logar.

Osrednji mediji se trenutno v glavnem ukvarjajo z vprašanji o nezakonitosti snemanja, pristnostjo posnetkov in tem, kako je moral nekdo za takšne posnetke plačati milijone, zlasti pa govorijo o vplivanjem tujih akterjev na volitve v Sloveniji. To je danes v izjavi za javnost izpostavila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je povedala, da je včeraj na predsednika Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb naslovila pobudo, da skliče nujno sejo, na kateri bi se obravnavalo morebitne poskuse vplivanja iz tujine na izide volitev v državni zbor. »Pozdravljam, da so organi pregona že sprožili postopke ugotavljanja, za kaj gre v teh primerih oziroma ali so bila storjena kakršnakoli kazniva dejanja. Če gre za katerokoli kriminalno dejavnost, morajo storilci zato odgovarjati pred sodišči.«

O vsebini posnetkov pa seveda niti besede. O tem je ekonomist dr. Matej Lahovnik na omrežju X zapisal: »Kdor problematizira snemanje, ne pa vsebine posnetkov, sporoča, da želi, da bi "lovili" osebo, katera je posnela "rop banke" in ne "roparjev", ki so "banko oropali".«

Pravnik Rajko Pirnat pa je v oddaji 24ur zvečer na POP TV ob predpostavki, da so izjave v posnetkih pristne in da iz širšega konteksta ne izhaja bistveno drugačen pomen, menil, da je stanje glede etike in integritete v družbi tako slabo, da lahko govorimo o ugrabljeni državi. Pojasnil je, da ne gre za pravni, temveč za sociološki izraz. Ponazarja položaj, v katerem je obseg korupcije v družbi in zlasti v državnih institucijah tako velik, da obstaja krog ljudi, ki obvladuje ključne transakcije po načelu "usluga za uslugo, denar za uslugo".

Strokovnjaki o posnetkih

Kaj pa strokovnjaki pravijo o drugih zvočnih posnetkih, za katere so avtorji glasov dejali, da niso resnični, ampak obdelani z umetno inteligenco? Dr. Niko Gamulin, ki je forenzično analiziral zvočne posnetke, je za Planet TV povedal, da so posnetki pristni: »Tukaj recimo, kar je zanimivo, se v ozadju detektira signal, 50 Hz signal, ki ga umetna inteligenca ne generira.« Da posnetek ni ustvarjen z umetno inteligenco po njegovih besedah med drugim dokazujejo tudi šum v ozadju, popolna pogovorna slovenščina in neenako dolgi premori med besedami in stavki.