Oglasni panoji po mnenju večine voznikov motijo pozornost v prometu

Slovenija 12. 03. 2025, 06:00 Petra Stopar

Javna Agencija RS za varnost prometa je v krogu strokovnjakov s področja prometne varnosti, psihologije, infrastrukture in oglaševanja opozorila na vpliv obcestnih oglasnih panojev na osredotočenost voznikov. Ti sicer niso med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče, a so po mnenju 90 odstotkov vprašanih moteč dejavnik za njihovo zbranost, je pokazala raziskava agencije.

V omenjeni anketi je tudi razvidno, da 95 odstotkov vprašanih podpira ukrepe za omejevanje števila in vrste oglasnih panojev. Regulacija področja je zapletena zaradi različnih pravnih pristojnosti, je povedala Gordana Grahek z Direkcije RS za infrastrukturo. »Največja težava je v tem, da ko enkrat soglasje izdamo, nimamo več nadzora nad vsebino, ki se seveda menja,« je dejala.

Mag. Nataša Kovše z Družbe za avtoceste RS je poudarila, da Dars kot upravljavec avtocest in hitrih cest že vrsto let nasprotuje umeščanju oglasov v vidno polje avtocest: »Obcestni prostor avtocest je vizualno onesnažen. Postavljeni oglasi odvračajo pozornost voznikov in negativno vplivajo na prometno varnost. Naša prednostna naloga je prometna varnost, zato si prizadevamo, da bi bilo oglaševanje v vidnem polju avtocest prepovedano, prav tako pa tudi oglaševanje znotraj mest, ko so objekti postavljeni na tak način, da se z avtoceste vidijo.«

Postavljeni oglasi odvračajo pozornost voznikov in negativno vplivajo na prometno varnost.

Županja Kranjske Gore Henrika Zupan je predstavila primer dobre prakse iz njihove občine, kjer so z novimi odloki omejili velike panoje v skrbi za naravno in kulturno dediščino. »Postopek sprejemanja omejitev je dolgotrajen, a nujen. Zavzemamo se tudi za ohranitev kozolcev v prvotni funkciji, ne pa kot stojala za oglase,« je dodala.

Prometni psiholog in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Marko Polič je opozoril na psihološki vpliv oglasnih panojev. Nepozornost voznika je namreč eden glavnih dejavnikov prometnih nesreč, vizualni dražljaji pa pomembno vplivajo na razpršenost pozornosti. »Znano je, da pred križišči dostikrat načrtovalci, da tako rečem, 'naštancajo' kopico prometnih znakov, tako da ubogi voznik na koncu ne ve več, kaj naj bi sploh gledal in kaj naj bi upošteval. Še slabše je, ko so ti znaki med seboj v nasprotju, in enostavno voznika samo zmedejo in lahko izzovejo kakšne nepričakovane, neželene in celo nevarne manevre,« je povedal.

Direktorica Inšpektorata RS za infrastrukturo Metka Kuhar je povedala, da so inšpektorji za ceste v preteklosti s svojimi inšpekcijskimi nadzori v veliki meri poskrbeli, da velika večina objektov ob državnih cestah izven naselja ni postavljena v varovalnem pasu: »Z inšpekcijskim nadzorom nad tem področjem bomo seveda nadaljevali, vendar pa gre za še vedno atraktiven način oglaševanja, zato se občasno na lokacijah, kjer so se objekti v sklopu inšpekcijskega nadzora že odstranili, pojavljajo na novo postavljeni objekti.« Opozorila je na iznajdljivost oglaševalcev: »Panoji se pomikajo iz varovalnih pasov na kmetijska zemljišča, kar pomeni, da nadzor preide na kmetijske inšpektorje.« Zato je tudi mag. Igor Hebat, inšpektor višji svetnik za kmetijsko inšpekcijo na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo poudaril potrebo po spremembi zakonodaje, ki bi odgovornost prenesla na lastnike zemljišč.

Panoji se pomikajo iz varovalnih pasov na kmetijska zemljišča, kar pomeni, da nadzor preide na kmetijske inšpektorje.

Robert Hočevar iz civilne iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev je kot primere dobre prakse navedel Francijo in Španijo, kjer ob avtocestah ni oglasnih panojev. Opozoril je tudi na LED zaslone, ki zakrivajo prometno signalizacijo in zmanjšujejo varnost v prometu: »Zavzemamo se za bistveno strožjo regulacijo zunanjega oglaševanja, saj to agresivno posega v javni prostor, zmanjšuje varnost v prometu in negativno vpliva na kakovost bivanja. Zahtevamo omejitev oglaševanja na vseh zunanjih površinah, prepoved oglasov na vozilih javnega prevoza ter višje kazni za kršitelje. Verjamemo, da bi s tem zmanjšali vizualno onesnaženje in omogočili podjetjem, da sredstva preusmerijo v kakovostnejše oblike promocije.«

Zahtevamo omejitev oglaševanja na vseh zunanjih površinah, prepoved oglasov na vozilih javnega prevoza ter višje kazni za kršitelje. 

Primož Kapus, direktor podjetja Amicus, ki je eden od ponudnikov zunanjega oglaševanja, je opozoril na problem nelegalnih objektov in apeliral na pristojne ustanove. Poudaril je pomen oglaševanja za razvoj gospodarstva, kulture in športa ter potrebo po ravnovesju med vizualno promocijo in prometno varnostjo. »Reklamne panoje je treba smiselno omejiti, ne pa prepovedati. Prometna signalizacija mora ostati vidna, reklamni panoji pa ne smejo ovirati preglednosti. Najprej je treba odstraniti nelegalne panoje in nato določiti ustrezno količino legalnih,« je povzel vidik oglaševalcev. Ocenjuje tudi, da veliko večje tveganje za nesrečo predstavlja gledanje v zaslon mobilnih telefonov med vožnjo, saj da panoje ob strani le ošvrknemo s pogledom, naš širši pogled pa ostaja osredotočen na cesto.

Vsi so se strinjali, da je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje vpliva oglasnih panojev na prometno varnost, vključno z zaostritvijo zakonodaje in izboljšanjem nadzora, omejiti uporabo svetlobnih in digitalnih panojev, dati večji poudarek na prometni varnosti v prostorskih aktih občin, ki določajo umeščanje oglasnih panojev, in izvajati preventivne kampanje za osveščanje voznikov.