Dosledna uporaba varnostnega pasu bi zmanjšala število žrtev na cestah
Slovenija Andrej Šinko
Kar tretjina smrtnih žrtev lanskih prometnih nesreč ni uporabljala varnostnega pasu. Na zadnjih sedežih pa se privezuje le 68 odstotkov odraslih potnikov. Na Javni agenciji za varnost prometa opozarjajo, da bi z redno uporabo varnostnega pasu zmanjšali število mrtvih na cestah, prav tako pa bi bile hude posledice prometnih nesreč v veliki meri omejili. Zaradi tega je agencija začela še eno preventivno akcijo osveščanja o uporabi varnostnega pasu, ki bo trajala vse do 25. marca.
Nacionalno akcijo Varnostni pas je pripravila Javna agencija RS za varnost prometa, pri izvajanju aktivnosti pa se ji bodo pridružili tudi policija, ministrstvo za izobraževanje, nevladne organizacije, šole vožnje, osnovne in srednje šole ter občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Cilj akcije, ki bo potekala od danes do 25. marca, je povečati delež pripetih voznikov in potnikov med vožnjo, jih podučiti, kako se pravilno namesti varnostni pas, dvigniti kulturo zavedanja pomembnosti uporabe varnostnega pasu ter posledično zmanjšati najhujše posledice prometnih nesreč.
Kako bo potekala akcija?
V času akcije bodo ozaveščali javnost glede nujnosti uporabe varnostnega pasu, obveščali šole o ustreznem prevozu otrok, v okviru projekta Pasavček spremljali pripetost in varno vožnjo otrok po vrtcih in šolah ter izvajali preventivne dogodke in usposabljali učitelje vožnje, učitelje in druge za pravilno uporabo varnostnih pasov. Policija in občinska redarstva pa bodo poostreno nadzirala uporabo varnostnih pasov pri vseh potnikih, tudi v okolici šol, vrtcev in nakupovalnih središč.
Kaj pravi statistika?
Po statističnih podatkih namreč kar tretjina smrtnih žrtev med vozniki in potniki v osebnih vozilih v lanskem letu ni uporabljala varnostnega pasu (33 odstotkov), delež pripetosti smrtnih žrtev med potniki pa je bil za več kot 10 odstotnih točk slabši kot pri voznikih (44 odstotkov). Med telesno poškodovanimi vozniki je bil delež pripetosti boljši - med huje poškodovanimi vozniki jih varnostni pas ni uporabljalo 14 odstotkov, med lažje poškodovanimi pa trije odstotki.
Po podatkih agencije za varnost prometa, je najnižji delež pripetosti na zadnjih sedežih in na ulicah znotraj naselij. V letu 2016 so zaznali, da je med vožnjo uporabljalo varnostni pas 90 odstotkov voznikov, 92 odstotkov potnikov spredaj ter le 68 odstotkov na zadnjih sedežih, otroci pa so bili v povprečju pripeti v 93 odstotkih.
Najbolj pogosto so bili pripeti voznik in sovozniki na avtocestah, nato na regionalnih cestah, najnižji delež pripetosti pa so opazili na ulicah znotraj naselij. Opazovanja tudi kažejo, da so ženske v povprečju pogosteje pripete kot moški.
Statistični podatki o prometnih nesrečah z udeležbo otrok pa kažejo, da so otroci najpogosteje huje poškodovani (več kot šest odstotkov) kot potniki v vozilih, pogosto, ker niso ustrezno pripeti in nameščeni v otroških varnostnih sedežih. Pripetost otrok se je od leta 2005 povečala sicer za kar 36 odstotkov, k čemur so zagotovo veliko prispevale tudi preventivne aktivnosti in usklajene akcije.
Še vedno pa otroci prepogosto niso pripeti ali pravilno pripeti v ustreznih sedežih, ko se vozijo po ulicah znotraj naselji. Opozorili so, da morajo biti otroci pripeti prav na vseh vožnjah, tudi najkrajših od doma do šole ali vrtca, manjši od 150 centimetrov pa ustrezno nameščeni v otroških varnostnih sedežih.
