Politične delitve, kako naprej?

Pogovor o | 27.02.2025, 13:21 Tanja Dominko

V tokratni oddaji "Pogovor o" smo se osredotočili na politične delitve v Sloveniji, ki so globoko zakoreninjene. Ob pogledu na preteklost namreč ugotavljamo, da trenutne politične razlike niso zgolj plod sodobnih dogodkov, temveč so rezultat dolge zgodovine razdora, ki sega v obdobje socialistične Jugoslavije in se nadaljuje do danes. Z gosti smo se pogovarjali o tem, kako te delitve vplivajo na komunikacijo med političnimi strankami, kjer namesto konstruktivnega dialoga pogosto opazimo le ostre napade in diskreditacije, kar prispeva k občutku trajne blokade in polarizacije v družbi.

Arhitekt in docent na mariborski univerzi Nande Korpnik, nekdanja poslanka Majda Potrata, nekdanja generalna sekretarka vlade Nevenka Črešnar-Pergar ter filozof, teolog in psihoanalitik dr. Tomaž Erzar so predstavili svoj pogled na korenine teh delitev ter kako lahko pride do preseganja te razdvojenosti.

Korpnik je opozoril na pomen zgodovinske dediščine in spomina, ob tem pa izpostavil potrebo po večjem dialogu med političnimi akterji, saj trenutni način komunikacije le še poglablja razlike. »Dialoga ni, pravzaprav. Danes gre za neko navijaštvo. Mi proti vam oziroma oni proti nam. Pravzaprav ni nekih pogovorov, v katerih bi se poslušali, ni razprav z globljo vsebino in se mi zdi, da to vse še bolj poralizira.« Sam meni, da večinoma mediji spodbujajo polarizacijo, medtem ko družbena omrežja nudijo platformo za izražanje različnih mnenj. Vendar pa je tam problematična prisotnost negativizma in zmanjšana sposobnost dialoga, kar je izpostavila Majda Potrata, ki prav tako opaža, da v javnem prostoru prevladujejo hitre in površne ocene brez globljega razmisleka. »Opažam pač, da je vpliv novih možnosti komuniciranja med ljudmi tako zelo prodrl v vse pore našega življenja, da je poenostavil sprejemanje ali omogočil hitro sprejemanje izjav, odpravil argumentacijo in nismo več pripravljeni poslušati kakršnega koli malo daljšega, malo bolj poglobljenega razmisleka o stvareh. Zdaj si kar naprej lastimo pravico, da je moje osebno mnenje, mnenje, ki bi moralo postati skupnostno.«

Kritična je tudi do nove medijske zakonodaje. »Rekli so, da bo uravnoteženost medijev prispevala k dialogu. Ampak, če vi samo postavite in daste besedo dvema, ki prihajata iz različno opredeljenih političnih skupin in daste besedo enemu, potem drugemu in se konča to tako, da pri tem ostane, ni bilo dialoga in z argumenti ni bilo doseženo, da bi poslušalec lahko ugotovil, kateri argumenti zdržijo in kdo govori prav. ... In dialog ne more biti v trmastem vztrajanju pri ponavljanju enega in istega stališča, za katerega niti ne vemo ali ima stvarno ozadje ali ne. Dialog je možen takrat, ko imamo pred sabo jasno začrtano vizijo, v kakšni družbi želimo živeti.«

Dialog je možen takrat, ko imamo pred sabo jasno začrtano vizijo, v kakšni družbi želimo živeti.

Razpravljali smo tudi o vlogi osebnih in strankarskih interesov v politiki, kjer Nevenka Črešnar-Pergar poudarja, da bi morali politiko oblikovati z mislijo na skupno dobro in ne zgolj na lastne interese. Poudarja, da imajo grobe besede v parlamentu in diskreditacije v medijih posledice na delovanje države. »V resnici oblikujejo vzdušje, ki je izrazito nespodbudno. Hromi ravnanja posameznikov in krni delovanja skupnosti. Pred kratkim sem naprimer sodelovala v eni razpravi, v kateri smo ugotavljali, da se je zato, ker je v politiki tako veliko neznanja, zelo veliko neznanja in tako malo odgovornosti, se pri nas že kažejo nevarnosti institucionalnega deficita. To osnovno spoštovanje institucij pa je v demokraciji zelo pomembno. Mi pa smo v zadnjem času vse bolj priča strašnemu razkroju institucij v Sloveniji. Od varuha človekovih pravic do komisije za preprečevanje korupcije, do konec koncev policije, vse želimo razkrojiti.« Meni, da potrebujemo prave državnike. »Državnika po moji oceni odlikuje predvsem to, da skrbi za interese vseh državljanov in države, da ne postavlja na prvo mesto interesov posameznika, svoje stranke, svoje nekih interesnih skupin, ampak je njegov interes država kot celota in vsi ljudje, ki v tej državi živijo. To loči državnika od politika. Če bi postavljali na prvo mesto interese državljanov, bi bili vsi sposobni dialoga, preseganja razlik.«

Državnika po moji oceni odlikuje predvsem to, da skrbi za interese vseh državljanov in države, da ne postavlja na prvo mesto interesov posameznika, svoje stranke, svoje nekih interesnih skupin, ampak je njegov interes država kot celota in vsi ljudje, ki v tej državi živijo. 

V zaključku oddaje smo se vprašali, kako se lahko Slovenci zopet povežemo ter ustvarimo dialog o tem, kako naprej. Dr. Erzar je izpostavil pomen poslušanja, sočutja in razumevanja ter odprtosti do različnosti. »Ta kultura poslušanja bi nam veliko pripomogla k temu, da bi našli v politiki dolgoročne rešitve, bodisi ko gre za energetiko, ko gre za obrambo, ko gre za zunanjo politiko. To niso stvari, ki se spreminjajo tako, kot se spreminjajo stvari na spletu, kjer ti v nekaj sekundah nekdo nekaj zabrusi in ti mu nekaj zabrusiš nazaj. To so dolgoročne stvari. Treba je biti sposoben videti dolgoročno vizijo, kaj bo prineslo naši družbi prosperiteto, kaj bo pritegnilo tudi mlade ljudi, da tukaj ostanejo, da se zaposlijo, to so stvari, s katerimi bi se morali ukvarjati, ne s tem, kaj je nekdo rekel in kaj je potem nekdo rekel nazaj.«

Kot luč, ki naj nam bo za zgled za naprej, pa je dr. Erzar omenil našo konstruktivno držo na vseh področjih. »Tudi v teh malih stvareh, npr. na Twitterju vsaka beseda šteje, kar odraža neko konstruktivno držo. Če je ne -na vsakih volitvah to preverjamo - vidimo, da nekaj so besede, drugo pa dejanja. In vidimo, da dostikrat za temi besedami je samo megla, še več besed, na koncu smo zasičeni in sploh ne vidimo več ven iz tega.« Pri razpravah o naši prihodnosti je pomemben »pogovor, dialog, razumevanje, večkrat slišati več strani, ne samo politične, zlasti strokovne, kaj menijo. In se potem potem usmerjati naprej.«