Osnovne šole brez ravnateljev in učiteljev?

Slovenija | 06.02.2025, 07:31 Andrej Šinko

Na osnovnih šolah še vedno težko najdejo učitelje, vse manj zanimanja je tudi za položaje ravnateljev. Na eni strani je to posledica razvrednotenja omenjenih poklicev, na drugi pa številnih izzivov, katerim se morajo zaposleni posvečati ob vzgoji in izobraževanju. Generacije se spremnjajo, pričakovanja in zahteve staršev so vedno večje.

Otroci vstopajo v šolo s primanjkljajem nekaterih veščin, ki so pomembne za njihovo vključitev v izobraževalni sistem in so hkrati zelo preproste. »Od zavezovanja vezalk do razumevanja navodil in sprejemanja izhodišč, ki veljajo v šolskem prostoru. Pojavljajo se težave pri koncentraciji, empatiji, razumevanju,« je v oddaji Pogovor o opozoril ravnatelj osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in dodal, da to ne velja za vse otroke. Pojasnil je, da se zelo jasno vidi, kje je prisotna vzgoja in so starši razumeli, da je priprava otrok za vstop v šolo pomembna, in kje so še vedno prisotne določene vrednote, ki se prenašajo na otroke.

Različni izzivi se pogosto pojavljajo kot posledica odsotnosti staršev, prepuščenosti socialnim omrežjem in tudi nesposobnosti postavljanja meja. Kar lahko pozneje vodi v resnejše vzgojne težave, tudi nasilništvo. »Opažamo, da nekateri starši morda preveč pričakujejo od šole. Da bo ta poskrbela za vse, doma pa se s tem ne bo potrebno ukvarjati. Nikoli ni bilo tako in nikoli ne bo. Starše vedno opozarjamo, da je potrebno tudi doma določene stvari narediti, če želijo, da bo njihov otrok srečen in uspešen naprej v šoli in potem naprej v življenju,« je pojasnil ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič.

Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik meni, da so spremembe v šolskem okolju in generacijah odraz sveta v katerem živimo, ki se je bistveno spremenil. Pri tem omenja zlasti selitev otrok iz igrišč pred zaslone, kjer preživijo bistveno več časa. »Na del otrok, ki prihajajo v šolo, v veliki meri vpliva tudi to, da so od majhnega navajeni, da se cel svet vrti okoli njih in se njim prilagaja. Ti otroci imajo zanesljivo precej resne težave, ko se je treba učiti prilagajati drugim in z njimi sobivati,« je dejal Musek Lešnik.

V osnovnih šolah si želijo zlasti sprememb, ki bi jim omogočale lažjo obravnavo posameznih, bolj problematičnih učencev, katerih tarče so tudi drugi učenci in zaradi katerih trpi tudi učni proces. Zdaj je vso breme na učiteljih, ravnateljih in šolskih svetovalnih službah, ki pa so prav tako kadrovsko podhranjene.

Kako obrniti zaposlitveni trend?

Plačna reforma v javnem sektorju, ki je bila uveljavljena z začetkom letošnjega leta, je nekoliko izboljšala finančni položaj zaposlenih v šolstvu, vendar pa plače niso zrasle toliko, da bi obrnile trend zaposlovanja. Kadrovske štipendije pa bi rezultate lahko dale šele čez leta.

»Ravnatelji ponavljamo razpise za učitelje po trikrat, petkrat, šestkrat. Učitelji, ki so na šolah, se preobremenjujejo z dodatnimi urami, da zapolnijo mesta manjkajočih učiteljev. Učijo tudi predmete za katere niso izobraženi in tako pokrivamo manko. Zaposlujemo študente, prosimo upokojence, če se vrnejo v šolo. Skratka, na vse načine poskušamo obdržati ta vzgojno-izobraževalni proces nad vodo,« je pojasnil Božič in dodal, da jim počasi zmanjkuje rezerv.

Še večje težave so pri iskanju ravnateljev. Na eni strani so soočeni z reševanjem kadrovskih težav, na drugi pa nosijo tudi bistveno več odgovornosti. To se je pokazalo v času nedavnega požara v dijaškem domu v Ljubljani pa tudi v primeru odziva na spletno grožnjo s podstavljenimi bombami, ko so odločitev o ravnanju posamezne šole sprejemali ravnatelji. »Od nas se pričakuje toliko vedenj oziroma znanj na različnih področjih, da je v delovniku zadeve praktično nemogoče izpeljati. Poleg tega se zakonodaja vedno znova širi in vse kar je vezano na različna področja se na koncu ustavi na ravnateljevi mizi,« je dejal Brunšek in dodal, da je zelo težko najti tudi drug nujno potreben podporni kader, kar delo ravnateljev še otežuje.

Musek Lešnik pri tem dodaja, da bi se reševanja problema morali lotiti na drugi strani, saj biti ravnatelj ali učitelj v današnjem času ni tako enostavno. »Mislim, da se je treba začeti spraševati, ne samo o plači, ampak o pogojih dela, ugledu poklica in vseh drugih vidikih, ki so v ozadju tega, da se vedno manjše število mladih odloča za ta poklic,« je dejal sogovornik in opozoril, da imamo v Sloveniji veliko ljudi, ki bi lahko opravljalo ta poklic, ampak se za to ne odločijo, ker se z vsem tem stresom in z vsemi izzivi, ki jih delo v šoli prinaša, ne želijo ukvarjati.