Radio Ognjišče
Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Marjana DebevecMarjana Debevec
Rok Čakš (foto: Rok Mihevc)
Rok Čakš | (foto: Rok Mihevc)

Čakš: Pričakovati, da bo Janša sam dosegel absolutno, kaj šele dvotretjinsko večino, je povsem utopično

Slovenija Marta Jerebič

Še naprej odmeva sobotni nagovor predsednika SDS Janeza Janše ob 36. obletnici ustanovitve stranke. Med drugim je v njem dejal, da so zadnje leto in pol pripravljali program za prihodnji vladni mandat. Pri tem so po njegovih besedah ugotovili, da povsod ne bodo dovolj le klasične reforme, pač pa bo treba "nekatere strukture postaviti na novo". Za komentar smo zaprosili političnega analitika Roka Čakša.

Nujna reforma določenih institucij

Izjava, da je treba določene strukture postaviti na novo, je po mnenju Čakša nekoliko pretirana. Treba jo je razumeti v kontekstu političnega boja oziroma zastavljanja nove politične strategije. »Je pa gotovo potrebna reforma določenih institucij demokratične in pravne države, v katerih se je v zadnjih 30 letih zaradi poseganja politike ali pa zalednih interesov nekih vplivnih skupin zgodila erozija strokovnega, neodvisnega ali pa objektivnega delovanja. Recimo, v tem mandatu je predvsem na očeh policija. Na plečih policije se bije politična bitka v tem mandatu in se dela velika škoda policiji. Potem imamo pravosodje, kjer vse bolj narašča vtis, da vatli niso enaki za vse

Za spreminjanje ustave potrebna dvotretjinska večina

Da bi zaščitili pravico do poštenega sojenja, spol kot naravno kategorijo in podobno, bodo po Janševih besedah potrebne tudi dopolnitve ustavnega reda. A za vsako spremembo ustave je potrebna dvotretjinska večina. Čakš izpostavlja, da se je na zadnjih nekaj volitvah politična desnica pod vodstvom SDS borila kvečjemu za to, da dvotretjinsko večino prepreči nasprotnemu političnemu polu, da ta s svojimi škodljivimi idejami ne bi posegal v ustavo. »Pričakovati, da bo zdaj SDS sploh na način, kot pravi Janša, sam oziroma z močno lastno stranko dosegel absolutno, kaj šele dvotretjinsko večino, je po moji oceni povsem utopično.«

Rešitev?

Čakš navaja dve rešitvi. Prva: Da se v sredini oziroma zmerno od nje okrepi neka neodvisna alternativa (Logarjevi Demokrati, NSi, SLS), »ki se ne bi smela definirati glede na nekoga drugega, glede na to, kako so različni od SDS, kaj zdaj radi počnejo. Hkrati pa jim mora dominantna stranka na desni dati dihati, da lahko razvijejo svoj potencial in jih ne zdaj klofutati za vsako malenkost, ko nekaj počnejo po svoje.«

Drugo rešitev vidi v blaženju mobilizacije proti Janši, ki se pomembno odraža na volitvah, »da bi tu svojo vlogo odigrala tudi SDS, da ne bi tako ostro zastavila svoje komunikacijske strategije, ki bi potem sprožila ta antimobilizacijski efekt.«

Celotnemu pogovoru, v katerem politični analitik Rok Čakš komentira tudi nervozo na levici, lahko prisluhnete v Mozaiku dneva.

 

Slovenija

VIDEOTEKA

  • Poplave v Nepalu (photo: Xinhua/STA) Poplave v Nepalu (photo: Xinhua/STA)

    Med pogrešanimi več sto turistov in romarjev

    Po silovitih poplavah in zemeljskem plazu, ki sta v sredo prizadela obmejno območje med Nepalom in kitajskim Tibetom, pogrešajo več kot 1300 ljudi. Reševalne ekipe nadaljujejo iskanje, oskrbujejo ...

    Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si) Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si)

    Zakaj operacija pogosto ni prava rešitev

    Bolečine v hrbtenici so bolezen sodobnega časa in skoraj vsak se z njimi sreča vsaj enkrat v življenju. Kdaj je ta bolečina zgolj opozorilo in kdaj znak resnejših strukturnih težav? Kako ločiti ...

    Tine Golež (photo: osebni arhiv) Tine Golež (photo: osebni arhiv)

    Profesor, ki dijake še vedno vika ...

    Profesor fizike Tine Golež svoj prosti čas posveča pisanju. Ko beseda nanese na vprašanje, od kod črpa navdih za zgodbe, priznava, da gre za nekaj neulovljivega. Navdih se pojavi se iz vsakdanje ...

    Avdio player - naslovnica